Ustanovitev s.p. je sicer enostaven postopek, a to ne pomeni, da nima bodoči podjetnik nobenih obveznosti pred, med in po registraciji s.p.
Podjetniki nas velikokrat sprašujejo, ali obstaja postopek t.i. »mirovanje podjetja«. Na vprašanje kaj se vam bolj splača ni enostavnega odgovora, saj je odvisen predvsem od želja in prioritet posameznika. Pomembno pa je poznati prednosti in slabosti obeh strani.
Pri postopku registracije s.p in pri preverjanju družbenikov ob ustanovitvi d.o.o., se v sistemu VEM preverja status ustanoviteljev podjetja torej nosilca/ev dejavnosti pri s.p. in družbenikov družb (d.o.o.). V kolikor ima FURS podatek, da so bodoči podjetniki dolžniki, se na VEM zablokira postopek registracije in takemu podjetniku se nato iz sistema pošlje obvestilo FURS-a, kaj je narobe.
V času, ko novoustanovljeni FURS poostreno opravlja nadzor nad delom na črno se poraja veliko vprašanj o registraciji popoldanskega s.p. oziroma dopolnilne dejavnosti. Za vas v članku povzemamo najbolj temeljne informacije oziroma odgovore na vprašanja, kot so kdo lahko registrira dopolnilno dejavnost (popoldanski s.p.) in kdo ne ter sam postopek.
Po ZGD-1H (Zakonu o gospodarskih družbah) mora samostojni podjetnik, ki ni lastnik objekta na poslovnem naslovu, ob vpisu ali prijavi za vpis spremembe poslovnega naslova, priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, da dovoljuje poslovanje na tem naslovu. V kolikor se bodoči samostojni podjetnik dogovori, da bo naslov s.p. prijavil na objektu, katerega ni lastnik, mora na registracijo na VEM točko nujno s seboj prinesti overjeno izjavo lastnika nepremičnine. Podjetnik in lastnik nepremičnine, kjer bo naslov podjetja, napišeta dokument, v katerem lastnik nepremičnine dovoljuje
Kako opraviti prenos podjetja na drugo osebo je pogosto vprašanje, katerega si zastavljajo podjetniki. V nadaljevanju članka pojasnjujemo, kakšne so njegove dolžnosti v primeru, želi prenesti podjetje na drugo osebo.
Prenos podjetja na drugo osebo za samostojne podjetnike Read More »
Študent, dijak in registracija s.p. Študenti in dijaki lahko dobijo podjetniški zagon že v študentskih ali celo dijaških letih. Le-ti se morajo kljub vsej mladostni energiji in inovativnim idejam poleg poslovnega sveta spopasti in predvsem spoznati še s posebej urejeno zakonodajo na tem področju. Ta je določena z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ali ZPIZ-2, ki je v veljavi od 1.1.2013).
