Poleg zavajajočih poslovnih praks, o katerih smo pisali včeraj, so lahko kaznive tudi agresivne poslovne prakse.
Nepoštene poslovne prakse delimo v zavajajoče in agresivne poslovne prakse, urejene so z evropskim in slovenskim pravom.
Za agresivne poslovne prakse bo šlo v primeru, če podjetje z nadlegovanjem, prisilo ali nedopustnim vplivanjem (8. člen ZVPNPP) vpliva na kupčevo odločitev za nakup izdelka ali storitve.
Posebej se upošteva uporaba žaljivk, izkoriščanje nesrečnega dogodka v kupčevem življenju ali grožnje s protipravnim ravnanjem (9. člen ZVPNPP).
Zakon našteva tudi primere agresivne poslovne prakse. Nekateri izmed teh so nenehno obiskovanje na domovih potencialnih kupcev ali vztrajno nadlegovanje po telefonu. Tudi nagovarjanje otrok preko oglasov, da naj prepričajo starše v nakup, se šteje kot agresivna poslovna praksa. Nadalje, podjetje ne sme zahtevati plačila dobavljenega izdelka, če ga kupec ni naročil (10. člen ZVPNPP).
Sankcije
Tržni inšpektorat je zadolžen za izvajanje zakona, kar pomeni, da lahko prepove uporabe nezakonite poslovne prakse, če presodi, da so bili potrošniki oškodovani (12. člen ZVPNPP). Kupec (potrošnik) lahko tudi toži takšno podjetje (13. člen ZVPNPP). V takem primeru bo sodišče zahtevalo, da podjetje dokaže, da so trditve glede izdelka ali storitev resnične (14. člen ZVPNPP).
Uporaba zavajajoče ali agresivne poslovne prakse je lahko kaznovana z globo v višini od 3.000 do 40.000 EUR. Posebej pa se lahko kaznujejo tudi posamezniki zaposleni v podjetju (15. člen ZVPNPP).
Pripravila M. Guček
Pridružite se nam na naši Facebook strani s klikom na gumb Deli na FacebookuDeli na Twitterju[hr]
