Kako se bo slovenski turizem razvijal v prihodnje?

Slovenski turizem v zadnjih letih raste. Avgusta smo denimo našteli skoraj 2,2 milijona turističnih prenočitev. To je za 13 odstotkov več kot v avgustu 2016. Da turizem skriva velik poslovni potencial za podjetnike, ni nobenega dvoma. Ga bomo v prihodnjih letih znali izkoristiti?

Nova strategija razvoja slovenskega turizma 2017–2021, ki jo je sprejela vlada, napoveduje kar nekaj novih ukrepov, ki naj bi položaj te gospodarske panoge še izboljšali. Na Ministrstvu za gospodarstvo so zapisali, da pričakujejo od 5 do 5,5 milijona turističnih obiskov ter od 16 do 18 milijonov nočitev. V Sloveniji naj bi dobili tudi od 18.000 do 22.000 novih turističnih sob, število zaposlenih v turističnem sektorju pa naj bi se povečalo z 8.000 na 12.000.

Kaj pa se obeta malim in srednjim podjetje, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo? Poleg številnih drugih ukrepov, je vi igri tudi nov davek.

Napoveduje se nov davek za podjetja

Strategija prinaša veliko število ukrepov in predlogov, ki naj bi jim slovenski turizem sledil do leta 2021. Med drugim je predlagana tudi uvedba novega lokalnega davka. Ta bi predstavljal vir financiranja Slovenske turistične organizacije. Davek bi plačevala podjetja, ki neposredno ustvarjajo dohodek, ki temelji na turističnih dejavnostih na določeni destinaciji. Doletel pa bi tudi izbor podjetij, ki posredno ustvarjajo dohodek iz teh dejavnosti. Kolikšna bi bila stopnja davka, v strategiji ni navedeno.

Imate odlično podjetniško idejo s področja turizma? Mogoče želite odpreti hotel, avtokamp ali turistično agencijo? Odprtje podjetja je na VEM točki Data enostavno in brezplačno. Kako poteka, se pozanimajte na skupinskem svetovanju pred registracijo podjetja.

Prijava na izobraževanje

Slovenski turizem: Prihodnost so manjši hoteli

Kot ugotavljajo snovalci strategije za turizem, ima Slovenija premalo kakovostno nastanitveno specializirano ponudbo, kamor sodijo manjši hoteli. Zato je treba krepiti in spodbujati razvoj malih in srednjih podjetij na področju nastanitvene ponudbe in dopolnilne turistične ponudbe. Velik potencial so pripisali tudi kulinariki, ki naj bi se v prihodnje aktivneje vključevala v turistično ponudbo.

Predlog, ki ga prinaša strategija, je tudi zvišanje turistične takse. Njen znesek trenutno določi vsaka občina sama, a ne sme presegati 1,265 evra na osebo na noč. Taksa naj bi se po novem zaračunavala glede na priljubljenost posamezne destinacije. Kar pomeni, da bi bila v bolj priljubljenih krajih turistična taksa višja. Gibala naj bi se od 1,5 evra do 4 evrov na osebo na noč. Del denarja iz naslova turističnih taks pa naj bi šel tudi Slovenski turistični organizaciji in ne le občinam.

Slovenski turizem: Preveč administracije, premalo sodelovanja

Avtorji strategije navajajo, da so tako obstoječi kot novi nosilci turistične dejavnosti so pripravljeni vlagati v turizem, imajo vizijo, inovativne ideje in tudi potrebna sredstva, a so trenutno postopki pridobivanja potrebne dokumentacije preveč zapleteni. Posledično po večletnih prizadevanjih pogosto odstopijo od projektov.

Zato je eden izmed ukrepov, ki jih navaja strategija za turizem, poenostavite birokratskih postopkov. Ta naj bi lastnikom majhnih hotelov, turističnih kmetij in razvijalcem novih turističnih znamenitosti omogočala hitro in preprosto pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za odpiranje oziroma ureditev hotela ali druge ponudbe. V veljavi pa je že nov pravilnik o gostinstvu, ki ponudnikom nastanitev prinaša kar nekaj poenostavitev.

Snovalci strategije opažajo tudi pomanjkanje sodelovanja med turizmom, kmetijstvom in obrtjo, velik potencial pa pripisujejo turističnim kmetijam. Kot navajajo, je treba izkoristiti dejstvo, da je v okviru kmetijske politike v novi evropski finančni perspektivi na voljo neprimerno več sredstev kot za turizem.