Kmetijska dejavnost: prispevki od zavarovalne osnove so lahko do 20 odstotkov nižji

Kmetijska dejavnost, ki jo opravlja fizična oseba (kmet), je vezana pretežno na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč in s tem povezanih dejavnostih, o čemer si lahko preberete v nadaljevanju. Če zavarovalna osnova, od katere kmetje plačujejo prispevke, ne ustreza pričakovanemu dobičku, lahko ti za naprej plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od minimalnega zneska zavarovalne osnove, sporočajo s Finančne uprave RS (Furs).

Kmetje plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, določene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 določa, da se zavarovalna osnova določi glede na doseženi dobiček kmeta v preteklem letu. Pri tem se v dosežen dobiček ne upoštevajo obračunani prispevki za socialno varnost ter znižanje in povečanje davčne osnove. Podrobnejši način določanja zavarovalne osnove je določen s Pravilnikom o določanju zavarovalne osnove. Kmetje prispevke plačujejo do 15. dne v mesecu za pretekli teden.

Vrste in stopnje prispevkov za kmete

Prijavite se na seminar, kjer vas naučimo urejevanja M obrazcev iz domačega naslanjača!

Kdaj so lahko stroški prispevkov nižji?

Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 odstotkov, vendar najmanj od minimalnega zneska zavarovalne osnove, ki velja v posameznem obdobju. Kmet lahko uveljavlja znižanje zavarovalne osnove z obvestilom davčnemu organu, in sicer enkrat za posamezno obdobje določanja zavarovalne osnove. Prispevki od znižane zavarovalne osnove se plačujejo za mesec po mesecu, v katerem je davčni organ obvestilo prejel.

Znižana zavarovalna osnova velja, dokler se ne določi na novo. V primeru, da je zavezanec uveljavljal znižanje zavarovalne osnove in zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, za več kot 20 odstotkov, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 odstotkov, ki pa jo ni mogoče znižati, so nam sporočili s Finančne uprave RS (Furs).

Kmetijska dejavnost: kaj sodi mednjo in kaj ne?

Poleg pridelave, kot je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in je pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč, se za kmetijsko dejavnost šteje tudi proizvodnja vina iz lastnega pridelka grozdja s površin vinogradov,  proizvodnje oljčnega olja iz lastnega pridelka ter čebelarstvo (evidentirano v registru čebelnjakov).

Kmetijska dejavnost pod svoj okvir ne zajema predelave kmetijskih in gozdnih pridelkov (sokovi, žganje, skuta, kruh, pecivo, moka, razkosano surovo meso, mesnine, žagan les), predelave medu in čebeljih izdelkov (medica, svečarstvo), reje živali na pretežno kupljeni krmi, pridelave sadik sadnega, gozdnega in okrasnega grmičevja, pridelave sadik vinske trte in hmelja, pridelave sadik zelenjave in pridelave okrasnih rastlin. Te dejavnosti se v večini primerov izvajajo v okviru registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge kmetijske dejavnosti. Več o tem smo pisali v prispevku Česa kmetje ne morejo gojiti v osnovni kmetijske dejavnosti?