Nadaljujemo članek “Kaj morate vedeti o davčnem inšpekcijskem nadzoru“.
Kraj in čas opravljanja davčnega nadzora
Nadzor davčnega organa mora potekati v poslovnih prostorih zavezanca za davek, ki opravlja dejavnost, lahko pa tudi v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, če se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem, oziroma v prostorih pooblaščenca, ki ga je določil zavezanec za davek.
Davčni inšpekcijski nadzor
V primeru, da poslovni prostor ni primeren za opravljanje davčnega inšpekcijskega nadzora, ali če obstajajo drugi razlogi, kot na primer narava dejavnosti, se lahko nadzor opravlja v prostorih davčnega organa.
Nadzor se opravlja v poslovnem delovnem času, lahko pa se opravlja tudi izven poslovnega delovnega časa, če zavezanec za davek na to pristane ali je to nujno potrebno zaradi namena davčnega inšpekcijskega nadzora.
Zavezanec za davek ima pravico, da je prisoten pri davčnem inšpekcijskem nadzoru ter da je tekoče obveščen o pomembnih dejstvih in dokazih.
Sodelovanje z davčnim organom ter oviranje njegovega dela
Zavezanec za davek mora sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje. Dolžan je dajati podatke, predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente na kraju opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora in dajati pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje. Z globo od 1.600 do 25.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor. Z globo od 400 do 4.000 evrov se kaznuje za navedeno tudi odgovorna oseba navedenih oseb.
Davčni inšpektor, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, mora skrbeti za nemoten potek postopka. Za zagotovitev reda med nadzorom ima davčni inšpektor pravico:
-
opomniti zavezanca za davek oziroma vsakogar, ki je navzoč pri nadzoru in moti delo davčnega inšpektorja ter odrediti, kar je treba, da se red ohrani.
-
zahtevati odstranitev zavezanca za davek, njegovega zastopnika ali pooblaščenca ali zaposlenega pri zavezancu za davek, če ovirajo davčnega inšpektorja pri nadzoru;
-
kaznovati poleg odstranitve z denarno kaznijo do 500 evrov.
-
zahtevati pomoč policije, če pri opravljanju nalog davčnega inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor, ali če tak odpor pričakuje. Policisti nudijo pomoč davčnim inšpektorjem v skladu z zakonom, ki ureja policijo.
-
oglobiti pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če davčnemu organu ne predložijo dokumentacije ali ne dajo pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovirajo davčni inšpekcijski nadzor ter odgovorno osebo navedenih oseb. Globa je predpisana v razponu od 1.600 do 25.000 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter v razponu od 400 do 4.000 evrov za odgovorno osebo navedenih oseb.
-
kaznovati z denarno kaznijo do 500 evrov tistega, ki v vlogi žali organ, davčnega inšpektorja ali druge udeležence v postopku.
Pooblastila davčnega organa
Davčni inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku. Pri opravljanju teh nalog ima davčni inšpektor pravico:
- ogledati si in pregledati vsa zemljišča, poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov; za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež, oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost; ter vstopiti in pregledati poslovne in druge prostore (razen stanovanj), ki ne pripadajo zavezancu, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnost, ali da so tam stvari zavezanca, na katere se nanaša izvajanje prej navedenih nalog davčnega inšpektorja;
- pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost;
- pregledati poslovne knjige in evidence, pogodbe, poslovne listine in poslovno dokumentacijo drugih oseb, ki se nahajajo pri osebi, pri kateri se izvajajo prej navedene naloge davčnega inšpektorja;
- pregledati evidence o zaposlenih, njihovem številu, pogodbah in dohodkih ter jih primerjati s prijavljenimi podatki in podatki iz uradnih evidenc;
- pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju;
- zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
- pregledati listine, ki dokazujejo pravni status zavezanca za davek ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
- brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca za davek in ki so potrebni za izvedbo prej navedenih nalog davčnega inšpektorja;
- fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz 2. in 3. točke;
- reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente;
- preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu; če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije;
- zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju;
- za največ 30 dni zaseči listine, predmete, vzorce, evidence in druge dokumente, ki jih potrebuje za izvajanje davčnega nadzora ali če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov in so podani utemeljeni razlogi za sum kršitve zakonov in drugih predpisov. Izjemoma lahko davčni inšpektor pri obsežnem in dolgotrajnem davčnem inšpekcijskem nadzoru podaljša rok za zaseg, vendar največ do skupno 90 dni. O zasegu izda davčni inšpektor potrdilo s seznamom o zaseženi dokumentaciji, predmetih in vzorcih. Davčni inšpektor vrne zaseženo v roku 30 oziroma 90 dni razen v primerih, ko je bilo na podlagi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, zaseženo predano policiji. Zavezanec lahko zahteva vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorce, evidenc in drugih dokumentov pred potekom 30 oziroma 90 dnevnega roka, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju;
- zavezancu za davek za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost;
- opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom izvajanja prej navedenih nalog davčnega inšpektorja.
Sklepni pogovor
Ko je postopek davčnega nadzora opravljen, davčni inšpektor z davčnim zavezancem opravi sklepni pogovor, v katerem organ zavezanca opozori na morebitna sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, na pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in na davčne učinke teh ugotovitev.
Sklepni pogovor ni potreben v naslednjih primerih:
-
če rezultat davčnega inšpekcijskega nadzora ne zahteva spremembe obdavčenja, ali
-
če se mu zavezanec za davek odpove, ali
-
če se mu zavezanec za davek izogiba.
Zapisnik
Po sklepnem pogovoru, davčni organ pripravi še zapisnik v katerem navede dejstva in dokaze, pomembne za obdavčenje zavezanca za davek. Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi in vroči zavezancu najpozneje v desetih dneh po končanem pregledu. Zavezanec lahko poda nanj pripombe v 20 dneh po vročitvi zapisnika. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo lahko s sklepom podaljša praviloma največ za dodatnih deset dni. Pisno zahtevo za podaljšanje roka mora zavezanec vložiti pred iztekom roka.
Če zavezanec v pripombah navede nova ali dodatna dejstva, ki vplivajo na spremembo v zapisniku ugotovljenih obveznosti, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb. Glede vročanja in vlaganja pripomb na dodatni zapisnik veljajo enaka določila kot za zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru.
Stroški postopka
Vsakega zavezanca za davek bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka kot so: stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek. Prav tako stroški kot so potni stroški uradnih oseb, stroški za oglase, obrazce in podobno, ki nastanejo v postopku, začetem po uradni dolžnosti; bremenijo davčni organ.
Stroški gredo v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek, oziroma v breme zavezanca za davek, če se je postopek zanj končal neugodno.
Pripravila Alenka Bizilj, DATA
Vir: DURS
