Novela zakona prinaša spremembe na področju pobiranja davkov

Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I) je prinesla tudi nekatere spremembe na področju pobiranja davkov, njihove obravnave ter izvajanja davčnih postopkov.

Spremembe na področju pobiranja davkov, obravnave davkov ter izvajanja davčnih postopkov:

 

Obročno odplačevanje davka

SPREMEMBE:

• Po novem se dovoli obročno plačilo davka do največ 60 mesečnih obrokov, v kolikor bo zavezanec predložil pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju (velja Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)).
• Podaljšuje se tudi najdaljši možni čas tega odloga oziroma obročnega plačevanja v primerih, ko zavezanec predloži instrument zavarovanja ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, kar je po novem 24 mesecev (namesto dosedanjih 12). Davčni organ bo tako lahko davčnemu zavezancu dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let (dovoljeno plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev), če bi mu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere sam ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda, ki bi jo odlog in obročno plačevanje davka lahko preprečila.
• Ukinja se opredelitev vrste zavarovanja s strani davčnega organa.

Davčni nadzor

SPREMEMBE:

• Davčni nadzor po novem obsega davčni nadzor davčnih obračunov, davčni nadzor posameznega področja poslovanja in davčni inšpekcijski nadzor ter se lahko izvaja tako v ali izven prostorov davčnega zavezanca.
• Spremembe veljajo tudi na področju določbe glede sestave, vročitve zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru ter podajanju pripomb, o novem podaljšanem roku bo odslej ob upravičenih razlogih za podaljšanje presojala uradna oseba.

Davčne izvršbe

SPREMEMBE: 

• Cenzus za začetek davčne izvršbe se zvišuje  na 25 evrov (iz dosedanjih 10 oziroma 20 evrov).
• V primeru neplačanih davčnih obveznosti davčna se izvršba ne začne, dokler znesek davka ne presega 25 evrov.

Denarni prejemki, izvzeti iz davčne izvršbe

SPREMEMBE ZA DOLŽNIKA:

Minimalni znesek, ki mora dolžniku ostati po izvršbi, se dvigne s 70 % na 76 % minimalne (bruto) plače in hkrati določa dolžnost izvrševalca sklepa, da mora v primeru, če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev hkrati, upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.

SPREMEMBE ZA IZVRŠEVALCA:

Spremembe posegajo tudi v dejanja izvrševalca sklepa o izvršbi (npr. banke) in dejanja izplačevalca oziroma delodajalca.

• V primeru, ko izvrševalec dolžniku zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, le-tega ne sme poravnati iz prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe, v primeru izvršbe na prejemke, na katere je izvršba omejena, pa ne iz zneska do 76 % minimalne plače.
• Delodajalcu oziroma izplačevalcu, ki ne ravna po sklepu o izvršbi, se lahko naloži plačilo davka le do višine rubljivih denarnih prejemkov, ki bi jih moral na podlagi sklepa o izvršbi odtegniti dolžniku.

SPREMEMBE ZA BANKE IN HRANILNICE:

Po novi ureditvi bo davčni organ lahko takoj ugotovil, koliko znaša višina vezanih sredstev oziroma ali bodo, po sprostitvi, zadoščale za poplačilo davka.

Davčni organ mora biti s strani bank in hranilnic obveščen o tem,

• če  dolžnik pri njej nima denarnih sredstev ali jih nima dovolj za poplačilo davka,
• če v roku enega leta po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni nobenega rubljivega priliva denarnih sredstev ali če se račun dolžnika zapre,
• če ima dolžnik denarna sredstva, s katerimi ne more razpolagati (v tem primeru se na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi dolžnikova denarna sredstva).

Banke in hranilnice, ki ne ravnajo po sklepu o izvršbi, se naloži plačilo davka le do višine rubljivih denarnih sredstev, ki bi jih morala odtegniti dolžniku.

Vir: FinD-INFO

Deli na FacebookuDeli na Twitterju