Delitvena ekonomija je po definiciji ekonomija, v kateri več posameznikov uporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče; pri vsem pa ima prednost dostopnost pred lastništvom.
Trenutno tudi pri nas najbolj znana primera sta zagotovo Airbnb in Uber, pri nas pa Prevozi.org in Najel.bi, sem pa bi lahko šteli tudi sistem za izposojo koles Bicikelj in Knjižnico Reči.
delitvena ekonomija
Uporabniki dobrin so nad delitveno ekonomijo navdušeni, saj praviloma prinaša cenejšo storitev najema oziroma uporabe, uradniki pa malo manj, saj jo je težko nadzorovati. Pri povezovanju ponudnikov in uporabnikov je ključen internet in prav ta omogoča preskok posrednikov in nadzornikov.
Na Finančni upravi RS ocenjujejo, da posebne rešitve na področju davkov zaradi delitvene ekonomije niso potrebne.
In kako je to področje trenutno urejeno?
Obdavčitev oddajanja sob
Oddajanje sob ali stanovanj preko Airbnb se iz davčnega vidika obravnava kot dohodek iz opravljanja dejavnosti sobodajalstva ali kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Pri sobodajalstvu dejavnost nastanitve gostov opravljajo fizične osebe in sodi pod Zakon o gostinstvu.
V primeru opravljanja dejavnosti sobodajalstva se lahko dohodek obdavči z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. V primeru normirane obdavčitve se od prihodkov odšteje 70 odstotkov normiranih odhodkov. Ostalih 30 odstotkov se nato obdavči v višini 20 odstotkov.
Sobodajalci morajo pri tem izpolnjevati tudi nekatere druge zahteve – imeti pridobljeno uporabno dovoljenje za nepremičnino, izpolnjevati minimalne tehnične pogoje, pridobiti soglasje etažnih lastnikov za opravljanje dejavnosti sobodajalstva, urediti stanovanje v skladu s Pravilnikom o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov, prijavljati goste na policijsko postajo, ipd. Prav tako lahko oddajajo največ 15 sob za največ 5 mesecev na leto.
Fizična oseba, ki oddaja premoženje v najem, v tem primeru nepremičnino, pa mora v ta namen skleniti najemno pogodbo. Če je ta daljša od 12 mesecev, mora imeti pridobljeno energetsko izkaznico. Ob bruto najemnine se nato odšteje 10 odstotkov normiranih stroškov, 90 odstotkov prihodka pa se nato obdavči s 25 odstotki. Tako že obdavčen prihodek se nato ne šteje v dohodninsko osnovo fizične osebe, saj gre za cedularno obdavčitev.
Obdavčitev oddajanja predmetov
Če je oseba nabavila stroje, kolesa, vrtne pripomočke ali druge predmete z namenom oddajanja, gre za dohodek iz opravljanja dejavnosti in je kot tak tudi obdavčen.
Dohodek iz opravljanja dejavnosti je po definiciji Finančne uprave RS dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnost, ki se opravlja trajno in neodvisno oziroma samostojno (zavezanec opravlja dejavnost na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoženjem). Pri obdavčitvi se nato lahko upoštevajo dejanski ali normirani stroški.
Če pa je oseba predmete že imela, ker je recimo gradila hišo, urejala svoj vrt ali vozila svoje kolo, sedaj pa želi to občasno oddati komu drugemu, pa se ta dohodek obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.
Tudi v tem primeru je tako kot pri oddajanju nepremičnine davčna osnova dosežen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov od doseženega dohodka, preostanek pa se nato enkratno obdavči s 25 odstotki in se ne šteje v dohodnino – gre za cedularno obdavčitev.
Obdavčitev nudenja prevoza
Če fizična oseba občasno nudi prevoz drugi fizični osebi v smislu deljenja zasebnih prevozov, ki bi jih fizična oseba, ki vozi, opravila v vsakem primeru in si nato z drugim potnikom razdeli stroške, se dohodek obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po Zakonu o dohodnini. Gre za primer, ko si prevoz delita dva s pomočjo Prevozi.org. To pomeni, da se prihodek zmanjša za normirane odhodke v višini 10 odstotkov, od preostanka pa se plača 25 odstotkov akontacije dohodnine. Ob tem lahko voznik uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza s pomočjo dokazil. Če tega ne stori, se mu 90 odstotkov takega prihodka šteje v dohodninsko osnovo.
Če fizična oseba opravlja redne vožnje na zahtevo iskalca prevoza, kot v primeru storitve Uber, ko torej opravi vožnje, ki jih ne bi opravila, če sopotnika ne bi bilo, pa se to šteje za opravljanje pridobitne dejavnosti za katero so predpisani tudi pogoji. Dohodki se obdavčijo kot dohodek iz dejavnosti.
Na Finančni upravi RS opozarjajo, da se mora za opravljanje te dejavnosti fizična oseba ustrezno registrirati in izpolniti posebne pogoje s področja prometa in prevozne dejavnosti oziroma taksi prevozov.
Če potrebujete pomoč pri iskanju najustreznejše pravne oblike za dejavnost, ki jo želite opravljati, se lahko obrnete na naše svetovalce na telefonski številki 01 600 15 30 ali preko email naslova [email protected].
Več o občasnih oblikah dela pa boste izvedeli tudi na seminarju Kako zaslužiti s svojim hobije ali idejo ali na Na kaj moram biti pozoren kot normiranec.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju