Obratovalni čas lahko podaljšate pred dnevom Rudolfa Maistra, pred božičem pa ne

Brez posebnega dovoljenja lahko gostinec obratovalni čas preko običajnega samostojno podaljša en dan pred prazniki, ki jih določa zakon, enkrat ob pustovanju in enkrat ob martinovanju.

Tržni inšpektorat RS je na svoji spletni strani ob vprašanjih o samostojnem podaljšanju delovnega časa lokalov pojasnil, da so prazniki pri nas določeni z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Ker so opazili, da vsi gostinci ne ločijo med prazniki in dela prostimi dnevi so opozorili, da je recimo božič sicer dela prost dan, vendar pa ni praznik, določila pravilnika pa veljajo le za slednje.

Praznični dnevi so tako tudi 8. junij (dan Primoža Trubarja), 17. avgust (združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom), 15. september (vrnitev Primorske k matični domovini), 25. Oktober (dan suverenosti) in 23. november (dan Rudolfa Maistra). Velika noč, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje, dan reformacije in božič so sicer tudi dela prosti dnevi, vendar pa niso državni prazniki.

Če želite spremeniti obratovalni čas, morate to prijaviti 15 dni prej

Gostinec mora obratovalni čas pristojnemu organu na občini prijaviti 15 dni pred pričetkom obratovanja ali spremembo delovnega časa ali pred pričetkom novega koledarskega leta za prihajajoče leto.

V osnovi ga določa državni Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, podrobneje pa občinski odloki in pravilniki. Na občinske pravilnike se morajo gostinci ozirati predvsem takrat, ko želijo delovni čas gostinskih lokalov podaljšati.

V osnovi lahko gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno. Državni pravilnik pa določa, da je lahko delovni čas za gostinske obrate, ki nudijo tudi nastanitev, za lokale v sklopu igralnic in za obrate za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro; za restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne ter za slaščičarne, okrepčevalnice, bare, vinotoče in osmice med 6. in 24. uro. Gostinski lokali, ki so v stavbah s stanovanjih ali na območju stanovanj, pa smejo načeloma obratovati le med 6. in 22. uro. Če želijo delati dlje, morajo pridobiti dovoljenje za podaljšan obratovalnega časa od pristojnega organa v občini.

Obratovalni čas začne teči, ko vstopijo gostje v lokal oziroma takrat, ko jih na terasi gostinec postreže. Konča pa se, ko gostje v lokal ne morejo več prihajati oziroma, ko gostinec preneha streči.

Gostje, ki so po izteku odpiralnega časa še v gostinskem lokalu, ga morajo zapustiti najkasneje v 30 minutah, če gostinec tam streže le enostavne jedi, pijače in napitke. V eni uri po izteku časa odprtja pa morajo gostje zapustiti tudi restavracije in gostilne.

Morda bi vas zanimal tudi prispevek: Pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti.