Švica je ena od držav, ki je razmeroma blizu Slovenije in predstavlja priložnost za razpršitev na trge EU močno vezanega slovenskega izvoza. Kljub bližini in nekaj podobnostmi s Slovenijo pa morajo podjetja pred vstopom na ta trg opraviti temeljito analizo.
Švica je majhna, bogata in izvozno usmerjena država s 7,7 milijona prebivalcev. Zaradi visokega življenjskega standarda, urejenosti, inovativnosti, učinkovitega trga dela, stabilnega makroekonomskega okolja in visoke konkurenčnosti je močno privlačna tako za izvoznike kot za vlagatelje.
Čeprav gre za državo v osrčju Evrope, ta ni članica EU, je pa članica schengenskega prostora. Švica je vseeno ob ZDA, Kitajski, Rusiji in Japonski najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica EU. Letos naj bi beležila enoodstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi ta dosegla 1,4 odstotka.
Prav zaradi njene navezanosti na evropski trg je kriza ni obšla. Finančno krizo je sicer prebrodila, a občuti negativne posledice evropske dolžniške krize. Švica je lani zaradi visoke rasti vrednosti svoje valute minimalni tečaj za frank postavila pri 1,20 franka za en evro.
Čeprav ima Švica z EU sklenjenih vrsto trgovinskih sporazumom, je poslovanje tam nekoliko drugačno. Delovanje tujih podjetij lahko otežujejo še štirje uradni jeziki (nemški, francoski, italijanski in retoromanski) ter 26 kantonov s pristojnimi ustanovami.
Tudi Slovenija in Švica dobro sodelujeta in sta pred dvema mesecema sklenili protokol o spremembah konvencije o izogibanju dvojne obdavčitve pri davkih na dohodek in premoženje. To naj bi pripomoglo k lažjemu poslovanju podjetij v obeh državah.
Gospodarsko sodelovanje pa je razmeroma skromno. Lani je blagovna menjava med državama po podatkih statističnega urada dosegla 464,73 milijona evrov, pri čemer je slovenski izvoz nekoliko presegel uvoz.
Enako je bilo v letošnjih prvih petih mesecih, ko je blagovna menjava med državama znašala 176,74 milijona evrov. Med slovenskimi izvoznimi izdelki v Švico so prevladovali vozila ter njihovi deli in pribor ter mineralna goriva in olja, v uvozu pa farmacevtski proizvodi ter prav tako mineralna goriva in olja.
Slaba novica za slovenska podjetja je ta, da je Švica z majem letos znova uvedla omejitve za priseljevanje iz Slovenije, pa tudi Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske, Slovaške in Češke. Dobra pa je ta, da zanjo pravijo, da je trenutno “gradbišče Evrope”, saj je tam v vzponu pasivna gradnja ter menjava energetsko potratnih elementov stavb v varčne.
Poleg gradbenih projektov in zelene energije sta v tej državi za sodelovanje privlačni še farmacevtska in avtomobilska industrija ter področje raziskav in razvoja. Poznavalci podjetjem pred vstopom na ta trg priporočajo temeljito analizo in pomoč lokalnega podjetja ali agenta oz. agencije.
Avtorica: Barbara Dovč
Vir: Izvozno okno
