Če bi države EU zlorabo proračunskih sredstev preganjale usklajeno, bi laže odkrile prevarante in izterjale denar, namenjen javnim programom.
Evropska komisija v boju proti zlorabam proračunskih sredstev EU tesno sodeluje z državami članicami, vendar so potrebni novi ukrepi. Samo leta 2010 so države EU poročale o goljufijah v višini 600 milijonov evrov, kar znaša približno 1 % proračuna EU.
Veliko bi bilo narejenega že z uskladitvijo nacionalnih predpisov o preprečevanju goljufij. Države EU namreč upravljajo okoli 80 % letnih proračunskih sredstev EU, Evropska komisija pa preostanek.
Med državami EU so velike razlike v opredeljevanju dejanja za poneverbo ali zlorabo pooblastil, zaradi česar je število obsodb v posameznih državah zelo nizko: zaradi zlorabe proračunskih sredstev EU jih je denimo od 14 % do 80 %.
Evropska komisija zato predlaga skupna pravila, ki bi omogočila lažjo preiskavo goljufij v Evropski uniji. Poostrena pravila bi poleg tega odvračala od kaznivih dejanj, bolje zaščitila denar davkoplačevalcev in pomagala povrniti izgubljena sredstva. Med drugim vsebujejo:
- skupno opredelitev goljufije in zlorabe postopka javnega naročanja: obsegala bi tudi korupcijo in pranje denarja, tožilcem bi omogočila zamrznitev nezakonito pridobljenih sredstev v drugi državi EU;
- najnižjo zaporno kazen šestih mesecev za osebo, ki bi z goljufijo prejela 100 000 evrov ali več proračunskih sredstev EU: sedanja najnižja kazen sega od globe do 12 let zapora;
- razumno dolgo obdobje, v katerem bi tožilci lahko obtožili osebo za goljufijo: v nekaterih državah je tako kratko omejeno, da ni mogoče izvesti čezmejnih preiskav, ki so pogosto zapletene in trajajo dlje kot sicer.
Kaj sledi
O predlogih Evropske komisije bosta razpravljala Evropski parlament in Svet (države EU).
Evropska komisija za drugo leto načrtuje predlog za skupna pravila EU glede kazenskih evidenc. Nov predlog bi izboljšal sodelovanje med nacionalnimi organi in Evropskim uradom za boj proti goljufijam.
Vir: Evropska komisija
