Slovenija je v luči objave kompromisnega predloga ciprskega predsedstva glede večletnega proračuna EU za obdobje med 2014 in 2020 zaskrbljena nad predlaganim močnim znižanjem obsega proračuna povezave, poudarjajo na ministrstvu za zunanje zadeve.
Slovenija je nezadovoljna s predlaganim znižanjem sredstev za kohezijsko politiko.Ciprsko predsedstvo Sveta EU je v ponedeljek zvečer predstavilo kompromisni predlog za prihodnji večletni proračun unije, ki predvideva za okoli 50 milijard nižji sedemletni proračun povezave, kot je prvotno predlagala Evropska komisija. Ob tem so v Nikoziji zapisali, da je ta predlog “začetna točka” in da bo za končni kompromis med članicami EU “nujno še večje krčenje proračuna”.
Ciprsko predsedstvo med drugim predlaga krčenje kohezijskih sredstev s 495 na 472 milijard evrov. Sredstva za pomoč kmetijstvu in razvoj podeželja bi znižali s 386 na 379 milijard evrov, za predpristopno pomoč in razvojno politiko pa bi predsedstvo namesto prvotno predlaganih 70 milijard namenilo 65 milijard evrov. Poleg tega predlog predvideva tudi manj denarja za evropske institucije, za kar je Evropska komisija v svojem predlogu predvidela 63 milijard evrov. Pri tem ni zapisalo, za koliko bi oklestili to postavko.
Slovenija ugotavlja, da predlog že vsebuje nekaj bolj oprijemljivih številk o obsegu posameznih proračunskih naslovov, čeprav je kar nekaj vprašanj še vedno odprtih. Ob tem pojasnjujejo, da se predlaga znižanje vseh ključnih postavk oziroma naslovov večletnega proračuna.
Slovenija je nezadovoljna predvsem s predlaganim znižanjem na področju kohezijske politike. Novi pogajalski okvir na tem področju sicer po navedbah zunanjega ministrstva prinaša nekaj pozitivnih novosti. Te malenkostno izboljšujejo položaj Slovenije, a ne toliko, kot je pričakovala.
Slovenija je v splošnem zaskrbljena nad predlaganim močnim znižanjem obsega proračuna, še posebej pa jo skrbi izhodišče, da bi ga bilo treba za končni kompromis še dodatno znižati. To bi namreč po oceni Slovenije lahko ogrozilo izvajanje ciljev nove razvojne strategije Evropa 2020 in s tem ukrepe za rast in nova delovna mesa. Slovenija takšnega pristopa ne podpira, so jasni na ministrstvu.
Po predlogu Evropske komisije naj bi proračun za obveznosti znašal 1033 milijard evrov ali 1,08 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, za dejanska plačila pa 978,6 milijarde evrov ali 1,03 odstotka BND. V Bruslju so zato kompromisni predlog ciprskega predsedstva že odločno zavrnili. Ob boku komisiji je tudi Evropski parlament, ki nasprotuje zmanjševanju finančnega okvira in je odločno proti vsakršnemu krčenju evropskega proračuna, saj v njem vidi močno orodje za spodbujanje rasti.
Politični dogovor o sedemletnem proračunu unije naj bi dosegli na izrednem vrhu unije, ki se bo začel 22. novembra in bo najverjetneje trajal, dokler ne bo kompromisa. Zasedanje bi se zato utegnilo zavleči več dni.
Do pogajanj o financiranju EU za prihodnje sedemletno obdobje namreč prihaja v zahtevnih časih, ko večina članic povezave doma izvaja boleče ukrepe za uravnoteženje javnih financ, poleg tega pa je proračun EU tudi priročna tema za notranjepolitična obračunavanja.
Pod največjim pritiskom je tako britanski premier David Cameron, od katerega evroskeptični del konservativcev in tudi opozicijski laburisti pričakujejo, da bo tudi z uporabo veta branil korenitejše znižanje obsega proračuna unije. Francija po drugi strani napoveduje veto v primeru večjega znižanja sredstev za kmetijstvo. Svoje zahteve imajo tudi druge članice, tu pa je še vprašanje t.i. rabatov za nekatere članice.
Na eni strani so tako t.i. prijateljice učinkovite porabe oziroma največje neto plačnice v proračun, ki želijo sredstva, ki jih predlaga komisija, enakomerno zmanjšati vsaj za deset odstotkov oz. okoli 100 milijard evrov, na drugi pa t.i. prijateljice kohezije oziroma neto prejemnice, med katerimi je tudi Slovenija. Te odločno zavračajo zmanjševanje kohezijskih sredstev, ki jih vidijo kot gonilo razvoja in rasti.
Vir: Izvozno okno
