Računovodstvo za s. p. – za kaj se boste odločili?

Kakšne vrste bo računovodstvo za s. p. se podjetniki običajno odločijo ob ustanovitvi oziroma registraciji statusa samostojnega podjetnika. Samostojni podjetniki imajo na izbiro vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, odločijo pa se lahko tudi, da bodo poslovali na podlagi normiranih odhodkov.

Računovodstvo za s. p. oziroma način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja izkazov za podjetnike, urejajo Slovenski računovodski standardi, ki določajo in uvajajo računovodske rešitve in pravila.

Računovodstvo za s. p. – enostavno knjigovodstvo

V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah se za enostavno knjigovodstvo lahko odloči podjetnik, ki v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh od naštetih meril podjetja, in sicer, da:

• povprečno število delavcev ne presega tri,
• so letni prihodki nižji od 50.000 evrov,
• povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 evrov (to velja tudi za podjetnika, ki je začel z opravljanjem dejavnosti in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce).

V sistemu vodenja enostavnega računovodstva mora samostojni podjetnik voditi naslednje poslovne knjige:

• knjigo prihodkov in odhodkov,
• evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev,
• evidenco ostalih terjatev in obveznosti,
• register osnovnih sredstev.

Računovodstvo za s. p. – dvostavno knjigovodstvo

V primeru, da podjetnik oziroma zavezanec prekorači dve od naštetih meril, pa se mora odločiti za vodenje poslovnih knjig po sistemu dvostavnega računovodstva, ki v skladu s Slovenskim računovodskim standardi predpisuje vodenje temeljne knjige (glavne knjige oziroma dnevnika) ter pomožnih knjig.

Za podjetnike, ki vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega računovodstva velja, da je vodenje temeljne knjige obvezno, vodenje pomožnih knjig pa ne. Pomožne knjige so namenjene za pridobivanje verodostojnih podatkov, v primeru, da ti niso drugače zagotovljeni. V poslovno knjigo se na ustrezne konte evidentirajo vsi poslovni dogodki, ki se nanašajo na postavke sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov.

Kako je sestavljeno letno poročilo, si preberite tukaj. Več o bilanci stanja in izkazu poslovnega izida pa si preberite v tem prispevku.

Računovodstvo za s. p. – normiranci

V skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) normiranec ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma odhodkov pri čemer zavezancem ni potrebno predložiti letnega poročila z bilanco stanja in izkazom uspeha Agenciji za javnopravne storitve in evidence (AJPES). Mora pa pripraviti davčni obračun, v katerem obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ga predložiti Finančni upravi RS.

Kljub manjši birokratizaciji in manjšim administrativnim stroškom, normiranci torej niso povsem razbremenjeni vodenja poslovnih knjig. Kakšne so bistvene mesečne obveznosti normiranca smo pisali v prispevku Katere evidence morajo voditi normiranci?. V tem prispevku pa si preberite tudi, kakšno vlogo imajo računovodje in zakaj v podjetju Data d. o. o. priporočamo računovodstvo za s. p. tudi za normirance. Več o normirancih si lahko preberete še v prispevku Biti normiranec ali voditi poslovne knjige.