Slovenija mora biti s tem, kar je v pogajanjih dosegla na področju kohezijske politike za finančno perspektivo 2014-2020, zadovoljna, pojasnjuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Ključna spremenljivka za določanje obsega kohezijskih sredstev na regijo oz. državo je namreč njena razvitost, ta pa je bila v času prejšnjih pogajanj na ravni Slovenije pod 75 odstotkov, danes pa je na 87 odstotkih. Dodatna negativna okoliščina je bila, da je zahodna Slovenija glede na njeno razvitost uvrščena med bolj razvite regije, ki so upravičene do najnižje intenzivnosti pomoči.
Slovenija je bila tako v pogajanjih soočena z izrazito neugodnim pogajalskim izhodiščem, saj so države in regije ravno v prehodu od manj k povprečno razvitim državam soočene z najbolj drastičnim padcem razpoložljivih sredstev. Slovenija je tako v celotnem, večletnem procesu priprav na pogajanja izrazito poudarjala nujnost nadaljevanja investicij s pomočjo kohezijskih sredstev tako v vzhodni kot zahodni Sloveniji.
Logiko varnostne mreže smo uspeli uvrstiti že v predlog Evropske komisije. V končnem dogovoru smo kljub pritiskom proti konceptu varnostne mreže uspeli ohraniti 60-odstotno varnostno mrežo. Zahodni Sloveniji bo tako pripadlo več kot 760 milijonov evrov (v cenah leta 2011) oz. skoraj 860 milijonov evrov, preračunano v tekoče cene.
V času pogajanj na Svetu EU se je Slovenija tako lahko osredotočila na položaj vzhodne Slovenije, ki dosega 73 odstotkov povprečne razvitosti EU. To pomeni, da je opredeljena kot manj razvita regija in načeloma torej upravičena do višje intenzivnosti pomoči, vendarle pa je tudi v njenem primeru prišlo do napredka v razvitosti glede na prejšnja pogajanja, za celih 16 odstotnih točk. Tudi za vzhodno Slovenijo torej izhodišče ni bilo enostavno, vendarle pa so argumenti Slovenije prevladali. Vzhodni Sloveniji bo tako na razpolago skoraj 1,12 milijarde evrov (v cenah 2011) oz. skoraj 1,26 milijarde v tekočih cenah. Z drugimi besedami to pomeni, da je v okviru zaključka pogajanj pogajalcem za vzhodno Slovenijo uspelo zagotoviti več kot 300 milijonov evrov dodatnih sredstev!
Iz naslova Kohezijskega sklada, torej za področja prometne in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije, bo Sloveniji kot celoti na razpolago slabih 950 milijonov evrov (v cenah 2011) oz. preko 1060 milijonov evrov v tekočih cenah.
Skupno je torej Slovenija s pogajanji zagotovila za preko 2,9 milijarde evrov kohezijskih sredstev (v cenah 2011) oz. skoraj 3,3 milijarde v tekočih cenah. V zadnjih dveh mesecih in pol nam je uspelo zagotoviti za skoraj pol milijarde evrov dodatnih sredstev, kar kaže na trda, dobro vodena pogajanja, hkrati pa, da v realnih okoliščinah zmanjševanja celotnega proračuna EU, več enostavno ni bilo realno pričakovati.
Razpoložljiva kohezijska sredstva za obdobje 2014-2020 predstavljajo znatna sredstva, ki jih bo treba skrbno usmeriti na tista področja, ki imajo največji vpliv na razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Odgovor na vprašanje, katera natančno so ta področja, bo dal proces priprave programskih dokumentov za porabo kohezijskih sredstev, ki bodo izhajali iz Strategije razvoja Slovenije. Že v tej fazi pa je vendarle možno navesti, da naj bi se vsaj 50 % sredstev neposredno usmerilo v spodbujanje v gospodarskega razvoja, to je v spodbujanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter za zaposlovanje mladih.
Vir: MGRT
