Finančna kriza in splošen strah pred odpuščanjem sta poskrbela, da je delovni dan zaposlenih vse daljši in predvsem bolj stresnejši. Več stresa na delovnem mestu, preveliko števila delovnih ur, naraščanja števila pogodb o delu za določen čas, zaradi katerih zaposleni vse bolj trepetajo za delovno mesto, so le eni izmed številnih razlogov, zakaj je stres na delovnem mestu uničevalec številka ena.
Slovenci smo na samem vrhu
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) naj bi bilo zaradi stresa na delovnem mestu v zadnjih letih občuten porast somatskih obolenj. To lepo prikazujejo tudi izsledki nedavnih evropskih raziskav. Slovenija se namreč uvršča v sam vrh glede na nezadovoljstvo v službi. Zaposleni v nobeni drugi novi članici EU naj ne bi bili tako nezadovoljni z razmerami na delovnem mestu kakor v Sloveniji. Več kakor tretjina Slovencev pa je tudi izjavila, da delajo v slabih razmerah, imajo težave z motivacijo za delo in s produktivnostjo.
V tujini ni nič drugače
‘Ljudje, ki na dan delajo več kot osem ur, imajo šestkrat večjo možnost, da zbolijo zaradi sindroma pregorelosti, so utrujeni, to pa povzroča motnje koncentracije, težave z rednim sistemom spanja, izgubo apetita in depresijo,‘ trdi dr. Joan Norysendko, ugledna mednarodna psihologinja in pisateljica. Rezultate svoje raziskave o vplivu dela na človekovo psiho je opisala v knjigi Zakaj izgorevamo od dela in kako se pobrati.
Presenetljivo, na udaru predvsem ženske
Desetina žensk na teden dela več kot 45 ur, vzrok za to pa je finančna kriza, ki povzroča splošen strah pred odpuščanjem. Izgorelost pa naj bi še posebej prizadelo ženske, ki so že po svoji biološki naravnanosti bolj nagnjene k zanemarjanju lastnih potreb in ugajanju drugim.
Ker so ženske bolj nagnjene k zadovoljevanju potreb drugih, poslušnosti in ponižnosti, imajo zaradi tega tudi večje težave, še meni raziskovalka. ‘Večina zaposlenih je na robu pregorelosti, upanja, da bo kmalu kaj bolje, pa skorajda ni.’, svoje razmišljanje slikovito razloži dr. Joan Norysendko.
Nedavna britanska raziskava je sicer razkrila, da kar tretjina žensk redno jemlje antidepresive, skoraj četrtina pa to skriva pred družinskimi člani, da ti ne bi bili zaskrbljeni. Podatki še kažejo, da ima več kot polovica zaposlenih simptome zgodnjih faz izgorelosti, kar vsak deseti zaposleni pa doživi skrajno fazo izgorelosti, ki lahko trajno poškoduje njegove delovne zmožnosti.
Pomembno je izpostaviti, da so simptomi pregorelosti in depresije podobni, vendar pa sindroma izgorelosti ne pozdravijo antidepresivi, ampak izključno sprememba delovnega ritma.
Uroš B., Finančni trgi
