Vlada RS je sprejela akcijski načrt Mednarodni izzivi 2013 – Partnerstvo za spodbujanje mednarodnega poslovanja slovenskih podjetij (MI 2013).
Ta opredeljuje ključne cilje in ukrepe politike spodbujanja internacionalizacije slovenskih podjetij, pridobivanja tujih neposrednih naložb ter ciljne sektorje in ciljne tuje trge. Namen dokumenta je zagotoviti posodobljen in celovit pregled ukrepov in mednarodnih aktivnosti vseh ključnih institucij, ki delujejo na področju spodbujanja mednarodnega poslovanja slovenskega gospodarstva.
Akcijski načrt Mednarodni izzivi 2013 – Partnerstvo za spodbujanje mednarodnega poslovanja slovenskih podjetij (MI 2013) je 8. novembra 2012 potrdil Strateški svet za gospodarsko sodelovanje s tujino, ki ga vodi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav, v njem pa sodeluje tudi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec.
V pripravo akcijskega načrta MI 2013 so bile, poleg Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, vključene tudi ostale organizacije, ki delujejo na področju gospodarskega sodelovanja s tujino: Ministrstvo za zunanje zadeve, Kabinet predsednika Vlade RS, Urad predsednika Države RS, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (zdaj SPIRIT Slovenija, javna agencija), SID banka, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Trgovinska zbornice Slovenije.
Ključni cilji, opredeljeni v MI 2013, so:
- usklajeno delovanje vseh državnih institucij na področju mednarodnega usmerjanja in spodbujanja slovenskega gospodarstva;
- povečanje rasti slovenskega izvoza v tujino;
- povečanje števila vstopov slovenskih podjetij na nove tuje trge in povečanje deleža celotnega izvoza na izbrane prednostne trge,
- povečanje števila izvoznikov, še posebej na trge izven območja nekdanje Jugoslavije in Evropske unije;
- povečanje prepoznavnosti Slovenije kot priložnostne lokacije za tuje naložbe in zmanjšanje ovir na področju tujih naložb.
- povečanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji na 33 % BDP-ja.
Izbrani ključni tuji trgi, ki jim bo v letu 2013 namenjena posebna pozornost, so: Azerbajdžan, Indija, Kazahstan, Kitajska, Ruska federacija in Turčija. Ti trgi izkazujejo gospodarsko rast, so v vzponu in razvoju, hkrati pa imajo tudi gospodarske sektorje, kjer bi lahko bilo prišlo do pozitivnih sinergij s slovenskim gospodarstvom. Ozko izbrani tuji trgi z ničimer ne posegajo v že začete, predvidene in začrtane aktivnosti na vseh ostalih tradicionalnih trgih (EU trgi in balkanski trgi), saj se bodo te aktivnosti vodile tudi v 2013.
Kot najbolj perspektivne panoge slovenskega gospodarstva so določene:
- biomedicina in biotehnologija,
- energetika in okoljske tehnologije,
- napredni materialni in tehnologije ter nanotehnologija,
- informacijsko-komunikacijske tehnologije,
- lesno-predelovalna industrija,
- avtomobilska industrija,
- transport in logistika,
- kovinsko-predelovalna industrija,
- turizem,
- živilsko-prehrambena industrija.
Pri vsaki državi posebej so izpostavljeni sektorji gospodarstva, ki so perspektivni za gospodarsko sodelovanje s to državo.
Za spodbujanje konkurenčnosti slovenskih podjetij na izbranih tujih trgih v letu 2013 je ključno spodbujanje za vstop in delovanje na oddaljenih tujih trgih, spodbujanje pri prvem vstopu na tuje trge in spodbujanje višjih oblik internacionalizacije.
Vir: Izvozno okno
