Amortizacijska stopnja tako za pametni telefon kot računalnik 50-odstotna
Zakon o dohodnini (ZDoh-2) določa, da lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja. Med opredmetena osnovna sredstva uvrščamo tisto sredstvo, ki je v lasti ali finančnem najemu ter se uporablja pri ustvarjanju proizvodov, opravljanju storitev, dajanju v najem ali za pisarniške namene in se bo po pričakovanjih uporabljalo več kot eno obračunsko obdobje (1 leto). Več o tem smo pisali v članku Amortizacija osnovnih sredstev: Za računalnike najvišja 50-odstotna. Pametni nadaljuj z branjem…
E-računi: Po preteku dveh mesecev omejitev dostopa do podatkov
E-račun je račun oziroma dokument, katerega se izda v kateri koli digitalni oziroma elektronski obliki zapisa, samo obliko pa določi davčni zavezanec (podjetje). S 1. januarjem 2015 so morala vsa podjetja, ki poslujejo s proračunskimi uporabniki, začeti račune za opravljene storitve ali prodano blago posredovati izključno v elektronski obliki, s tako imenovanimi e-računi. Več o e-računih si lahko preberete tukaj. E-računi na voljo le omejen čas Uprava RS za javna plačila opozarja proračunske uporabnike na omejeno dosegljivost podatkov prejetih in izdanih e-računov prek nadaljuj z branjem…
Davčne blagajne: Prednosti in slabosti obeh modelov
Vlada je sprejela Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v republiki Sloveniji s skrajnim rokom uvedbe 1. 1. 2016, kot je bilo določeno v programu dela vlade. O tem, da bo za manjše število računov poslovanje mogoče preko portala eDavki, smo pisali že tukaj. Dva modela davčnih blagajn Delovna skupina za uvedbo davčnih blagajn pri Ministrstvu za finance je proučila dva temeljna modela oziroma sistema davčnih blagajn, in sicer: klasične davčne blagajne in certificirani sistemi POS; »on-line« sistemi davčnih blagajn za izmenjavo nadaljuj z branjem…
Davčni nadzor: Če prekrška ni, mora stroške poravnati davčni organ
Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2. V prvem delu članka smo pisali o tem, kdaj in kje se inšpekcijski nadzor opravlja ter kakšne so globe za oviranje davčnega inšpekcijskega postopka, v drugem delu pa pišemo o stroških postopka in o tem, kdo jih mora poravnati. Davčni nadzor prinese stroške – kdo jih mora poravnati? V času davčnega inšpekcijskega nadzora ima vsak zavezanec za davek stroške kot so stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek. Stroške nadaljuj z branjem…
Poceni nakup d.o.o., da ali ne? Ko vas nekega dne nenadoma začnejo dolžiti za tuje dolgove (2. del)
V prvem delu prispevka smo med drugim opozorili na to, da poceni nakup d.o.o. pomeni, da nase prevzamete tudi dolg do družbe v višini 7.500,00 EUR, ki ga bo potrebno taisti družbi slej kot prej povrniti. Velja pa tudi opozoriti, da je posebna previdnost potrebna pri nakupu družbe, ki je po ustanovitvi že poslovala, tudi če le za kratek čas. V tem primeru je pred odločitvijo za nakup potrebno skrbno preveriti zgodovino družbe in njeno dosedanje poslovanje. Nakup d.o.o. ter nadaljuj z branjem…
Poceni nakup d.o.o., da ali ne? Nehote in nevede lahko nase prevzamete tudi dolg (1. del)
Ko se odločamo za ustanovitev lastnega podjetja – družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), je za marsikoga prva nepremostljiva ovira že obveznost vplačila osnovnega kapitala. Najpogosteje se bodoči podjetniki odločijo za ustanovitev lastnega s.p. ali d.o.o., ena od možnosti, ki jo ponujajo podjetja, pa je tudi nakup poprej ustanovljenega d.o.o.-ja. Pri družbi z omejeno odgovornostjo mora osnovni kapital znašati vsaj 7.500,00 EUR, na depozitni račun družbe pa ga morajo družbeniki vplačati še pred vložitvijo predloga za vpis ustanovitve družbe v sodni nadaljuj z branjem…