Prihaja čas obdarovanj in hkrati vprašanja v zvezi z obdavčitvijo daril. Obdarovanje s strani podjetja ima tri vidike: vpliv na višino davka od dobička (to je davka od dohodka pravnih oseb) za podjetje, vpliv na plačilo dohodnine za prejemnika darila ter vpliv na odbitek oziroma plačilo DDV.
Kdaj darila niso predmet dohodnine in kdaj jih je potrebno obravnavati kot boniteto? Kdaj so stroški daril davčno priznani odhodki za namene DDPO in kdaj darila niso predmet DDV?
Darilo pravne osebe fizični osebi
Darilo, ki ga da pravna oseba fizični osebi v obliki dodatne ugodnosti (izdelka ali storitve) pri nakupu blaga in storitev, ni predmet dohodnine. Pri tem je potrebno upoštevati, da mora biti darilo na voljo vsem strankam pod enakimi pogoji in ne sme biti povezano z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.
Darilo, ki ga da delodajalec delojemalcu se obravnava kot boniteta, ki se obdavči kot dohodek iz zaposlitve. To velja za darila, ki jih da delodajalec sedanjemu, nekdanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu, in sicer na podlagi ali zaradi zaposlitve. Boniteta se obračuna pri darilih v zvezi z delovnim razmerjem in pri darilih v zvezi z drugim pogodbenim razmerjem (npr. avtorska pogodba).
Izjemo predstavljajo darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru. Vrednost darila se otroku do 15 leta starosti ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če ta ne presega 42 evrov. Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 eurov. Slednje velja le za bonitete iz delovnega razmerja.
Z vidika DDPO velja, da so stroški za darila davčno nepriznani odhodki, če ne nastanejo ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji, saj imajo značaj privatnosti.
Izjemo predstavljajo darila, ki jih delodajalec zagotovi delojemalcu in od njih obračuna boniteto. Stroški za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo so davčno priznani odhodki, če so obdavčena.
Poleg navedenega, so darila lahko obdavčena kot drugi dohodek če:
ne gre za darilo iz 3. točke 19. člena ZDoh-2; oziroma- darilo ne velja za:
- dohodek iz zaposlitve;
- dohodek iz dejavnosti;
- dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti;
- dohodek iz premoženja; ali
- dohodek iz kapitala.
V davčno osnovo se ne všteva posamezno darilo, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.
Darilo pravne osebe pravni osebi
Če pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja registrirano samostojno dejavnost, daje darilo poslovnim partnerjem, se to darilo obravnava kot strošek reprezentance, ki se kot (davčni) odhodek prizna v višini 50 %. Za strošek reprezentance štejejo darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Za poslovne partnerje štejejo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje ali je poslovno sodeloval ali pa bo poslovno sodeloval.
Obdavčitev daril z vidika DDV
Zakon o davku na dodano vrednost določa, da se od daril manjših vrednosti ne plačuje DDV, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji, in sicer:
- ni protidobave blaga ali storitev s strani prejemnika darila,
- vrednost darila ne preseže 20 evrov,
- darilo se daje v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca,
- darilo se daje občasno in ne istim osebam.
Torej, če so kumulativno izpolnjeni vsi navedeni pogoji, davčni zavezanec ne obračuna DDV, čeprav je ob nabavi darila uveljavil odbitek DDV.
Tudi brezplačno dani poslovni vzorci niso predmet DDV, če:
- so dani v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem;
- jih kupci ali bodoči kupci ne prodajajo;
- so poslovni vzorci v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo.
Za vsa dodatna vprašanja se lahko obrnete na naše davčne svetovalce.
Pripravila: Sabina Dimnik, DATA d.o.o.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju