Zaključujemo serijo člankov o davčni izvršbi. V prvih dveh delih smo najprej splošno predstavili, kaj davčna izvršba sploh je, nato pa pravna sredstva zoper sam postopek. V tretjem in zadnjem delu pa se osredotočamo na zadržanje in ustavitev izvršbe.
Zadržanje izvršbe
V skladu z ZDaP-2, zakonom o obdavčenju ali katerimkoli drugim zakonom se s sklepom lahko zadrži začetek davčne izvršbe za čas, ko je dolžniku dovoljen odlog ali obročno plačilo davka. Dolžnik se mora ves čas držati roka s katerim mu je bil dovoljen odlog ali pa obročno plačevanje dolga: če se ga ne drži ali dolga ne odplača, se izvršba nadaljuje.
Ustavitev izvršbe
Davčna izvršba se ustavi v celoti ali delno v primeru, da je plačan davek, davčna izvršba ni dovoljena, ko se ta opravi proti fizični ali pravni osebi, ki ni dolžnik, porok ali garant, ko predlagatelj izvršbe ali državni organ prosilke umakne zahtevo za izvršbo ali pa je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Z ustavitvijo davčne izvršbe davčni organ s sklepom že ustavi oz. razveljavi že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe. Če je bila že opravljena izvršba, odločba o izvršbi pa je bila nato odpravljena ali spremenjena, ima dolžnik pravico zahtevati, da se mu povrne kar mu je bilo odvzeto oz. se vrne v stanje kot izhaja iz nove odločbe.
Sklep o ustavitvi davčni organ izda tudi v primeru, če je davek plačan prostovoljno in kadar je pravica do davčne izvršbe zastarala.
Če imate bolj specifična vprašanja, vam lahko na tem področju pomagajo tudi naši svetovalci! Pokličite nas na 01 600 1530, dosegljivi pa smo tudi na [email protected].
Pripravila: Sanda Vodičar Horvat in Gašper Meden
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
