V prvem članku iz serije smo obravnavali splošne pojme in zakonske podlage o davčni izvršbi. V tokratnem članku vam predstavljamo pravna sredstva, ki so možna v postopku davčne izvršbe. Če ponovimo: davčna izvršba je poseben upravni postopek, ki ga davčni organ izvaja v skladu z določbami iz ZDaP-2. Opravi se v primeru, če dolžnik svoje davčne obveznosti ne izpolni v določenem roku.
Možna pravna sredstva zoper davčno izvršbo
Po ZDaP-2 sta v postopku davčne izvršbe možni dve pravni sredstvi in sicer pritožba in ugovor (tretjega zoper sklep o izvršbi).
Pritožba zoper sklep o izvršbi je dovoljena le, če z zakonom ni določeno drugače. Vložiti se mora najkasneje 8 dni od dneva vročitve sklepa o izvršbi in se vloži pri davčnem organi , ki je izdal sklep o izvršbi. Kljub vloženi pritožbi ta ne zdrži izvršbe.
Zadržanje davčne izvršbe
Davčni organ pa lahko v primeru, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi, zadrži že začeto izvršbo. Če se odloči za zadržanje mora za to izdati sklep. Tudi sam dolžnik lahko vloži zahtevo za zdržanje izvršbe. V tem primeru mora davčni organ odločiti, tudi če vlogi ne ugodi.
V praksi so najpogostejši razlog za pritožbo izpodbijanje vročitve, izvršljivost, čezmerna sredstva,predmeti izvršbe, neobstoj obveznosti, navedena oseba v sklepu ni več dolžnik itd…
Vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik, v primeru pa, da se izkaže, da davčna izvršba ni bila upravičena, plača stroške davčni organ, ki je izdal sklep o izvršbi.
V tretjem in zadnjem izmed člankov pa vas bomo podrobneje seznanili z zadržanjem in ustavitvijo davčne izvršbe.
Če imate bolj specifična vprašanja, vam lahko na tem področju pomagajo tudi naši svetovalci! Pokličite nas na 01 600 1530, dosegljivi pa smo tudi na [email protected].
Pripravila: Sanda Vodičar Horvat in Gašper Meden
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
