EU obeležuje 20. obletnico enotnega evropskega trga, ki je prinesel veliko pozitivnih stvari, npr. odpravo carinskih kontrol, a se jih pogosto niti ne zavedamo ali pa jih ne pripisujemo notranjemu trgu.
Velike koristi notranji trg prinaša tudi podjetjem, ki lahko lažje prodirajo na nove trge ali izkoriščajo ekonomijo obsega.
1. januarja 2013 bo minilo 20 let, odkar je v praksi zaživel notranji trg oz. štiri temeljne svoboščine – prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi.
Ko je bil enotni trg vzpostavljen, je združeval 345 milijonov prebivalcev v 12 državah članicah EU, danes pa zajema več kot 500 milijonov ljudi v 27 članicah unije.
Ena najbolj otipljivih koristi je pocenitev mednarodne mobilne telefonije v EU, študenti lažje študirajo v drugih evropskih državah, brezposelni hitreje poiščejo službo v tujini, potrošnike ščiti zakonodaja o varnosti proizvodov …
Veliko prednosti prinaša tudi podjetjem, ki imajo na notranjem trgu dostop do 500 milijonov potencialnih kupcev.
Večja podjetja lahko uživajo koristi ekonomije obsega, za mala in srednje velika podjetja pa se odpirajo novi trgi. V drugih državah lahko prodajajo blago in storitve, ustanovijo podružnico ali tja prenesejo poslovanje.
Z zakonodajo o enotnem trgu se je od leta 2007 upravno breme podjetij iz EU po ocenah Evropske komisije zmanjšalo za 25 odstotkov. Podjetje je tudi lažje in ceneje ustanoviti – leta 2002 bi za to potrebovali 24 dni in 813 evrov, leta 2010 pa sedem dni in 399 evrov.
Vzajemno priznavanje omogoča, da nacionalni tehnični predpisi ne predstavljajo ovire za prosto trgovino z blagom v EU, skupni evropski standardi določajo tehnična ali kakovostna merila za proizvode, storitve in proizvodne procese, veliko koristi pa je tudi v storitvenem sektorju, saj so bile na številnih področjih odpravljene obremenjujoče zahteve glede dovoljenj.
Intelektualna lastnina je zaščitena s patenti, blagovnimi znamkami in avtorskimi pravicami, v razpravi pa je tudi predlog enotnega evropskega patenta. Javni organi v EU vsako leto porabijo 18 odstotkov BDP za nakup različnega blaga, storitev in del, podjetja, zlasti mala in srednja, pa se lahko za naročila potegujejo kjerkoli v EU.
Neizkoriščenega potenciala je kljub temu še dovolj. Evropska komisija je zato v začetku oktobra predlagala 12 novih ukrepov za izboljšanje delovanja enotnega trga, t.i. akt za enotni trg II, ki se osredotoča na povezovanje prometnih omrežij, npr. odpiranje železnic tuji konkurenci znotraj EU, mobilnost državljanov in podjetij, digitalno gospodarstvo in krepitev koristi za potrošnike.
V Evropski komisiji ocenjujejo, da je bil BDP 27 članic EU leta 2008 za 2,13 odstotka ali 233 milijard evrov višji, kot bi bil brez enotnega trga. To pomeni približno 500 evrov več prihodkov na državljana EU.
Med letoma 1992 in 2008 je enotni trg pomagal ustvariti 2,77 milijona novih delovnih mest, skokovito pa je po njegovem oblikovanju narasla tudi trgovina. Med državami EU se je z 800 milijard evrov, kolikor je znašala leta 1992, povečala na 2800 milijard evrov v letu 2011.
Avtor: Franja Zagorc
Vir: Izvozno okno
