Eden ključnih ciljev je zmanjšati brezposelnost in prekarnost dela med mladimi. Temu cilju so namenjeni tudi ukrepi in spremembe na dveh področjih: na področju študentskega dela in na področju zaposlovanja mladih.
Na področju študentskega dela se spreminja Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki dejansko določa temeljne vidike študentskega dela. Uveljavlja se načelo »vsako delo šteje«, ki prinaša socialno in ekonomsko varnost vseh, ki to delo opravljajo, hkrati pa prinaša primerljivejše obremenitve vseh oblik dela. Z vključitvijo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja pa se posredno zasleduje tudi načeli medgeneracijske solidarnosti in socialne države.
Osnovni mehanizmi študentskega dela se s predlogom zakona ne spreminjajo. Študentsko delo bo tudi v prihodnje potekalo preko študentskih servisov, na podlagi napotnice, pretežno v elektronski obliki in brez dodatnih administrativnih bremen.
Spremembe na področju študentskega dela
Sprememba odpravlja ključne anomalije:
- prekarnost študentskega dela; trenutna ureditev ne daje nikakršne socialne varnosti dijakov in študentov, saj ta vrsta dela ni vključena v nobeno izmed temeljnih socialnih zavarovanj, zaradi česar dijakom in študentom iz tega naslova ne pripadajo nikakršne pravice
- zaradi stroškovne ugodnosti generira pojav segmentacije na trgu dela, kar je problematično predvsem z vidika zaposlovanja mladih. Delodajalci zaradi nižjih stroškov dela klasične pogodbe o zaposlitvi pogosto nadomeščajo z začasnim in občasnim delom dijakov in študentov
Po vzoru minimalne plače se določa minimalna urna postavka v višini 4,5 evra bruto (3,8 evra neto), začasno in občasno delo dijakov in študentov pa bo po novem vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na napotnici se bodo plačevali prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dijaka oz. študenta v višini 15,5 %; na znesek na napotnici, pa bodo delodajalci plačali prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 8,85 %, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 %, koncesijsko dajatev v višini 16,00 % (po 1. 1. 2016 – 9,59 %) in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00 %.
Višina koncesijske dajatve se v primerjavi z obstoječo ureditvijo, zaradi vključitve prispevkov za zdravstveno zavarovanje, sorazmerno znižuje iz 23,00 % najprej na 16,00 % v letu 2015 %, v letu 2016 pa na 9,59 %. Sredstva iz koncesijske dajatve se bodo tudi v prihodnje namenjala za štipendije (8,41 o.t., od 1. 1. 2016 pa 2,0 o.t.), delovanje Študentske organizacije Slovenije (3,795 o.t.) in stroške organizacij za posredovanje (3,795 o.t.). Kljub vključitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevkov za zdravstveno zavarovanje in sorazmernem zvišanju stroškov začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, je treba poudariti, da bo začasno in občasno delo dijakov in študentov tudi v prihodnje ostalo ena najcenejših oblik dela na trgu.
Državni zbor je sprejel tudi spremembe Zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva. S temi spremembami še za eno leto podaljšujemo možnost uveljavljanja začasne spodbude za zaposlovanje mlajših brezposelnih oseb. Delodajalec, ki bo za nedoločen čas zaposlil brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je vsaj tri mesece pred zaposlitvijo prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, bo za dve leti v celoti oproščen plačila prispevkov (t.j. prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).
Če vas zanima, katera vrste zaposlitve bi bila najprimernejša za vas iz stroškovnega vidika, obiščite seminar Poznate vse oblike dela in njihovo obdavčitev?, ali pokličite naše svetovalce na 01 600 1530 ali pošljite e-mail na [email protected].
Vir: MMDSZ
Pripravila: Anja Grahek
Deli na FacebookuDeli na Twitterju