Cena vrednotnice za osebno dopolnilno delo

Cena vrednotnice za osebno dopolnilno delo

Cena vrednotnice, na podlagi katere se opravlja osebno dopolnilno delo, bo od 1. aprila 2018 dalje višja. S sedanjih 9,23 evra se bo zvišala na 9,48 evra.

>>> Na brezplačnem izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo vam bodo izkušeni podjetniški strokovnjaki svetovali, v katerih primerih se vam bolj splača priglasiti osebno dopolnilno delo (ODD) oziroma kdaj se je smiselno odločiti za ustanovitev s.p. oziroma popoldanski s.p..

Višja cena vrednotnice

V Uradnem listu je bila objavljena nova Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo. Višina prispevkov za osebno dopolnilno delo na posamezno vrednotnico tako od 1. aprila 2018 znaša 9,48 evra. In sicer za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 7,37 evra, za zdravstveno zavarovanje pa 2,11 evra. Nazadnje se je cena vrednotnice zvišala maja lani, ko se je z 9,06 evra povzpela na 9,23 evra.

Na Ministrstvu za delo so nam pojasnili, da bo po vplačilu vrednotnice oseba vključena v  pokojninsko in invalidsko zavarovanje, trajanje zavarovanja pa bo odvisno od števila vplačanih vrednotnic. Izračun je narejen tako, da ena vrednotnica prinese približno en dan pokojninske dobe.

Kdo mora opraviti nakup vrednotnice, izvajalec ali naročnik storitve, je odvisno od vrste dela. Zakon in pravilnik namreč dela, ki se štejejo za ODD, razvrščata v dve osnovni skupini. Več informacij pa je na voljo v prispevku Vrednotnice – za opravljanje katerih del jih potrebujete?.

Vrednotnica sicer velja za en koledarski mesec za posameznega izvajalca ODD. Naročnik storitve ali pa izvajalec dela kupi eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem se opravlja delo. Več vrednotnic se mesečno kupi le v primeru, ko izvajalec večkrat na mesec opravlja delo pri različnih naročnikih.

Vrednotnice so pogoj za opravljanje ODD

Vrednotnica je dokument, na podlagi katerega je opravljanje ODD skladno z zakonodajo. Najpogosteje gre za občasno pomoč v gospodinjstvu in pri kmetijskih delih, čiščenje stanovanj, varstvo otrok, prevajanje …

ODD lahko opravlja oseba, ki je zaposlena, brezposelna, upokojena, kot tudi študenti in dijaki starejši od 15 let, ter tujci, ki imajo ima na podlagi svojega statusa pravico do prostega dostopa na trg dela.

Seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in je javno dostopen. Zato mora posameznik, ki se odloči za ODD, to priglasiti AJPES in za obdobje, v katerem opravlja tako delo, kupiti vrednotnico oziroma vrednotnice.

Priglasitev ODD se opravi prek spletnega portala AJPES ali osebno na upravni enoti, določa pa jo Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu.

Omejitev prihodkov in obdavčitev

Prihodki, ki jih posameznik prejme in naslova ODD, so omejeni. V polletju koledarskega leta ne sme zaslužiti več kot znaša seštevek treh povprečnih mesečnih neto plač v Sloveniji v preteklem koledarskem letu. V letošnjem letu to konkretno pomeni, da v polletju lahko zasluži največ 3.186 evrov. Če omenjeni znesek preseže, mora poskrbeti za ustanovitev podjetja oziroma registracijo popoldanskega s.p..

Kakšna pa je obdavčitev? V davčno osnovo se šteje vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka in za obvezne prispevke za socialno varnost.

>>> ODD je pogosto le prvi korak za vstop v podjetništvo. Če se boste tudi vi odločili za registracijo podjetja, se pred tem oglasite na brezplačnem Skupinskem svetovanju.