V preteklih letih je prihajalo do pogostih primerov goljufij v bančni industriji, kar je privedlo do znatnega upada njihovega ugleda. So torej bančni uslužbenci po naravi manj pošteni ljudje? Ali pa le poslovna kultura v bančnem sektorju preferira manj pošteno vedenje?
Na ta vprašanja so v svoji raziskovalni nalogi poskušali ugotoviti Alain Cohn, Ernst Fehr in Michel Marechal iz Oddelka za ekonomijo na Univerzi v Zürichu.
Rezultati njihove študije so pokazali, da bančni uslužbenci v principu niso bolj nepošteni od svojih kolegov kot v drugih branžah. Vseeno pa njihove ugotovitve kažejo, da poslovna kultura v bančnem sektorju neposredno podpira nepošteno ravnanje. Rezultati so tako pokazali, da je implementiranje zdrave poslovne kulture izjemno velikega pomena za ponovno vzpostavitev zaupanja v bančni sektor.
Poklicne norme bankirjev neposredno spodbujajo nepoštenje
Znanstveniki so rekrutirali približno 200 bančnih uslužbencev, med katerimi jih je bilo 128 iz velikih mednarodnih bank, 80 pa jih je bilo zaposlenih v drugih manjših bankah. Vsaka oseba je bila nato naključno postavljena v eno od dveh poskusnih poslovnih okolij. V eni poskusni skupini so bili udeleženci vselej opozorjeni nad njihovo poklicno vlogo in povezanimi vedenjskimi normami z ustreznimi vprašanji. Na drugi strani so udeležence kontrolne skupine opominjali samo o njihovi nepoklicni vlogi in s tem povezanimi prostočasnimi normami.
Nato so vsi sodelujoči opravili nalogo, ki bi jim omogočila, da bi povečali svoje prihodke do 200 dolarjev, če bi se vedli nepošteno. Rezultati so pokazali, da so se zaposleni v eksperimentalni skupini, kjer je bila njihova poklicna vloga v bančnem sektorju dosledno omenjena, v pomembnem deležu obnašali bolj nepošteno.
Zelo podobno študijo so nato opravili še z ljudmi, zaposlenimi v drugih segmentih gospodarstva. Tudi tukaj so zaposlene razdelili v dve skupi, v eni so udeležence opozarjali na njihovo poklicno vlogo, v drugi pa na njihovo vlogo povezano s prostočasnimi dejavnostmi. V nasprotju z bančnimi uslužbenci pa se zaposleni v drugih panogah niso izkazali za bolj nepoštene, ko so jih opozarjali na njihove poklicne vloge. ” Naši rezultati kažejo na to, da so družbene norme v bančnem sektorju bolj prizanesljive do nepoštenega vedenja in tako pripomorejo k izgubi ugleda industrije,” je dejal profesor za eksperimentalne ekonomske raziskave na Univerzi v Zurichu, Michel Marechal.
Niso koristni tudi za družbo …
Glede na raziskave organizacije New Economics Foundation so zaposleni v finančni panogi družbeno zelo nekoristni. Omenjena organizacija je med seboj primerjala tri najbolje in tri najslabše plačane poklice v Angliji glede na korist, ki ga ti poklici prinašajo družbi.
Ugotovitve so jasne – ločevalci odpadkov in čistilke so za družbo mnogo bolj koristnejši od denimo bankirjev ali računovodij. Pri tem je zanimiv podatek, da delavci, ki reciklirajo odpadke, za vsak zaslužen funt ustvarijo korist za družbo v protivrednosti 12 funtov, medtem ko vodilni bankirji za vsak funt, ki ga prejmejo za svoje delo, naredijo škodo za družbo v protivrednosti 7 funtov.
Vir: Finančni trgi
Pripravila: Anja Grahek
Deli na FacebookuDeli na Twitterju