Go to Top

Čakalne vrste ali klima – kaj ima prednost?

Kaj moramo v slovenskem zdravstvu prej urediti: doseči krajše čakalne vrste ali vgraditi klimatizacijo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih?

Univerzitetni klinični center Maribor poziva državo, naj nameni del presežnih sredstev, ki so se nabrala na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), za ureditev klimatizacije v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Del denarja bodo poskušali zbrati tudi sami in sicer z donacijami. V UKC Maribor menijo, da se z rešitvijo te težave predolgo odlaša, čeprav so že večkrat opozorili na nesprejemljivost takšnih razmer tako za bolnike kot tudi za zaposlene.

Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije se namreč letos obeta 35 milijonov evrov več prihodka, kot so predvideli v finančnem načrtu. Najbrž tudi zato, ker so prispevki za zdravstvo, ki jih plačujemo, vse višji. Medtem ko morajo za delavce v delovnem razmerju delodajalci plačevati prispevke od 54 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače, minimalna osnova za prispevke samozaposlenih letos znaša 60 odstotkov povprečne letne plače. Kot smo pisali v enem od naših člankov, morajo samozaposleni mesečno plačevati najmanj 372,91 evra prispevkov. Od tega gre 131,29 evra za zdravstveno zavarovanje. Več o prispevkih, ki jih mora plačati vsak s.p., boste izvedeli na brezplačnem skupinskem svetovanju pred registracijo podjetja.

Skupinsko svetovanje bo koristilo vsem, ki želijo razumeti razliko med s.p. in d.o.o. ter spoznati postopke pred, med in po ustanovitvi svojega podjetja.

Predlog: denar naj gre za čakalne vrste v zdravstvu

Odbor državnega zbora je omogočil, da bi se ta višek sredstev javne zdravstvene blagajne lahko še letos začel porabljati za odpravljanje čakalnih vrst. Najdaljše čakalne vrste, za katera bi namenili dodatna sredstva, so na kardiologiji, okulistiki, zobozdravstvu in ortopediji. Na ZZZS opozarjajo, da bi vsako odlašanje pomenilo, da v letošnjem letu ne bi uspeli porabiti teh sredstev. Hkrati dodajajo, da ne more nihče zagotoviti, da se bodo zaradi teh sredstev skrajšale čakalne vrste.

V drugi največji slovenski bolnišnici poudarjajo, da je najprej treba poskrbeti za bolnike, ki se že zdravijo. “Ne smemo razmišljati le o kvantiteti, ampak tudi kvaliteti zdravljenja. Medtem ko je ustrezno hlajenje dejstvo v trgovinah, bankah in zavarovalnicah, je pri zdravstvenih ustanovah enostavno obveljalo, da ni potrebno. To je nesprejemljivo. Osnovni standard za opravljanje zdravstvene dejavnosti je ustrezna klimatizacija. V tujini zavodi, ki tega nimajo, ne morejo delovati,” je dejal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin.

Vse več pacientov se po pomoč zateka izven javne zdravstvene mreže. Če razmišljate o samozaposlitvi v zdravstvu, vas vabimo na brezplačen seminar o prednostih in slabostih samozaposlitve.

Finančne in organizacijske prednosti ter slabosti samozaposlitve.

Na VEM točki Data ob vodenju izkušenih svetovalcev lahko hitro in brezplačno ustanovite podjetje. Data vam tudi kasneje na podjetniški poti stoji ob strani s ponudbo zanesljivih računovodskih storitev, številnimi izobraževanji in podjetniškimi svetovanji. Podjetnikom priporočamo predvsem kakovostno pravno svetovanje, ki lahko prihrani marsikatero zagato.

Ob naši podpori velik del podjetnikov svoj s.p. kasneje preoblikuje v d.o.o., v katerem boljše delovno mesto omogočijo še drugim. Ko boste na tej točki, vam svetujemo udeležbo na našem novem brezplačnem seminarju, kjer predstavljamo vse obveznosti, ki jih delodajalcem nalaga slovenska zakonodaja.

Obveznosti delodajalcev od A do Ž

čakalne vrsteKo je prevroče, ne operirajo

V UKC Maribor sicer urejajo klimatizacijo posameznih oddelkov, a je trenutno neustrezno hlajenih od 30 do 40 odstotkov prostorov. Najbolj kritično je stanje na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer temperature presegajo 30 stopinj Celzija. Kritično je tudi na klinikah za ginekologijo in kirurgijo, kjer večina bolniških sob, ambulant in drugih prostorov, namenjenih zdravstveni dejavnosti, ni hlajenih. Zato je delo tu velikokrat onemogočeno, saj kirurgi v takšnih razmerah zaradi večjega tveganja napak in okužb ne morejo delati. Ocenjujejo, da bi v UKC Maribor za najnujnejša dela potrebovali nekaj več kot milijon evrov. Upajo, da bo država za to našla denar.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja