Kdaj izbrati podjemno in kdaj avtorsko pogodbo

Ko ima posameznik možnost dodatnega zaslužka poleg rednega delovnega razmerja, ima na razpolago nekaj alternativnih pojavnih oblik začasne zaposlitve.

V primeru enkratnih in ne kontinuiranih oblik sodelovanja s posameznim delodajalcem ima posameznik možnost sklenitve bodisi podjemne ali avtorske pogodbe. Izbira med podjemno in avtorsko pogodbo je odvisna od narave dela, saj se s posamezno pogodbo lahko opravlja samo z zakonom določena dela.

Podjemna pogodba

Podjemna pogodba se sklene v primeru, ko se podjemnik in naročnik oz. delodajalec dogovorita za opravljanje točno določenega dela oz. storitve. To je na primer izdelava ali popravilo nečesa oz. kakšno telesno ali umsko delo. Podjemna pogodba je primerna za sklepanje vsebine pogodbe pri enkratnih ali obrtniških delih. Naročnik dela se s pogodbo zavezuje, da bo podjemniku opravljeno storitev plačal. Podjemna pogodba je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (OZ-A). Pri sklepanju dela preko podjemne pogodbe je potrebno paziti, da omenjena aktivnost nima elementov delovnega razmerja. To pa zato, ker v nasprotnem primeru veljajo določila pogodbe o zaposlitvi, ki temelji na Zakonu o delavnih razmerjih (ZDR).

Trenutno veljavna zakonodaja ni naklonjena sklepanju podjemnih pogodb, saj favorizira sklepanje pogodb o zaposlitvi. Slednje se kaže v višini prispevkov, ki jih mora naročnik plačati, ko zaposluje posameznika preko podjemne pogodbe. Posameznikov prihodek, ki je dosežen preko podjemne pogodbe je obdavčen z akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov. Zakonodajalec priznava podjemniku 10 odstotkov normiranih stroškov, ki mu nižajo davčno osnovo. Poleg dohodnine je delodajalec dolžan plačati dajatve, ki jih določa Zakon o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP). Razlog za njegovo uvedbo je bilo izkoriščanje zaposlovanja zaposlencev preko podjemnih pogodb.

Delodajalec je na podlagi izplačila podjemne pogodbe dolžan plačati še naslednje dajatve:

• poseben davek na določene prejemke v višini 25 odstotkov bruto zneska
• pavšalni znesek zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicno bolezen (višina tega prispevka je enaka kot pri dopolnilni dejavnosti s.p.)
• pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 6 odstotkov bruto zneska. Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje lahko ugotovimo,da je zaposlitev preko podjemne pogodbe dražja in kot taka ne predstavlja konkurence redni zaposlitvi. To je tudi namen zakonodajalca pri določitvi obdavčitve podjemne pogodbe.

Primer 1: Obračun dela preko podjemne pogodbe

Avtorska pogodba

Avtorska pogodba je opredeljena z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Z njimi je določeno, da se avtor določenega dela zaveže ustvariti določeno avtorsko stvaritev. Naročnik se zaveže, da bo opravljeno avtorsko delo plačal. Vsebina avtorskega honorarja je avtorsko delo na podlagi zakona. Najpogostejša avtorska dela so dela s področja književnosti, znanosti ali umetnosti.
Dohodek iz avtorske pogodbe je, ravno tako kot dohodek na podlagi podjemne pogodbe, obdavčen v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2). Omenjeni dohodek se vključuje v letno dohodninsko osnovo posameznika. Avtor stvaritve mora po odbitku normiranih stroškov obračunati in plačati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov od davčne osnove. Normirani stroški so odvisni od statusa posameznika, najmanj 10 največ pa 70 odstotkov.

Primer 2: Obračuna dela preko avtorske pogodbe

Avtorska pogodba ni obremenjena z nikakršnim posebnim davkom in pavšalnimi prispevki, ki bi dodatno bremenili izplačevalca dohodka.

Z vidika delodajalca je avtorska pogodba bistveno bolj ugodna kot podjemna pogodba. To pa zato, ker je davčno breme pri podjemni pogodbi za izplačevalca dohodka neprimerno višje kot pri avtorski pogodbi. To je razlog, da so izplačevalci dohodka bolj zainteresirani za sklepanje avtorske pogodbe, kot pa za sklenitev podjemne pogodbe s posamezniki. Pri tem pa je potrebno biti pozoren ali lahko določeno delo, ki je predmet pogodbe, opredelimo kot avtorsko delo ali ne.

Pripravil: Rok Birsa, Data d.o.o.