Skrbniki kulturne dediščine v muzejih in podobnih ustanovah so kustosi in v tem članku bomo preverili, kaj morate vedeti, če se želite biti kustos. Opravljanje dejavnosti kustosa je regulirano in sicer tako z doseženo izobrazbo kot tudi z opravljenim pripravništvom ali izpopolnjevanjem. Zahtevam za opravljanje te dejavnosti pa morajo zadostiti tudi samozaposleni ustvarjalci na področju kulture, samozaposleni ali posamezniki, ki bi registrirali podjetje, na primer, če bi se želeli ukvarjati z restavratorstvom.
izobraževanje
Skupinsko svetovanje pred registracijo podjetja
Se odločate za registracijo samostojne dejavnosti ali podjetja? Kaj vse morate pred tem vedeti in na katera vprašanja na VEM točki morate biti pripravljeni?
Več informacijDejavnost: kustos
Vloga kustosa je skrb za hranjenje muzejskih predmetov v zbirki, kot tudi spremljanje njihovih stanj v depojih, ob prenosih in transportih.
Dejavnost kustosov uvrščamo pod SKD 2008 dejavnost Varstvo kulturne dediščine (R91.030). Dejavnost kustosov je regulirana in jo lahko opravljajo le posamezniki , ki so pridobili poklic kustosa. To pomeni, da je lahko kustos samo nekdo, ki doseže ustrezno izobrazbo in ima opravljen strokovni izpit iz muzejskega področja.
izobraževanje
Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo
Ste strasten zbiratelj motociklov, športne opreme, otroških igrač? Kaj pa če bi vaš hobi spremenili v posel in z njim tudi nekaj zaslužili?
Več informacijZahtevana izobrazba za kustosa
Ustrezna zahtevana izobrazba je visokošolska izobrazba najmanj 2. stopnje muzeološke oziroma konservatorske usmeritve ali doseženo javno veljavno visokošolsko izobrazbo najmanj 2. stopnje ustrezne smeri skupaj z enoletnim obdobjem izpopolnjevanja v organizaciji s področja varstva kulturne dediščine.
Izpit preverja usposobljenost opravljanja strokovnih del na področju varstva kulturne dediščine na zahtevani izobrazbi in izbranem področju: konservatorsko, konservatorsko-restavratorsko in muzejsko področje. Posamezniki z izbranim področjem muzejske dejavnosti opravljajo tudi posebni del izpita iz občega dela.
V primeru prehoda med področji je zahtevan tudi dopolnilni del izpita s področja varstva kulturne dediščine, ki se mora kustos opraviti v roku enega leta od začetka opravljanja dela na tem novem področju. V primeru pridobitve višje izobrazbe od tiste v okviru katere je opravil izpit, opravi izpit le iz manjkajoče snovi. Tudi ta mora biti opravljen v enem letu od dneva, ko je bil razporejen na to delo.
Pristop k izpitu je mogoč šele z opravljeno najmanj polovico pripravniške dobe oz. dobe izpopolnjevanja. Trajanje pripravništva se razvrsti glede na izobrazbo: šest mesecev za pripravnika s srednjo, devet mesecev za pripravnika z višjo strokovno in dvanajst mesecev za pripravnika z visokošolsko izobrazbo. Pripravništvo se opravlja v pristojni organizaciji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, državnem ali pooblaščenem muzeju, lahko pa tudi pri drugem subjektu varstva kulturne dediščine, od tega najmanj 20 delovnih dni v eni od najprej naštetih organizacij. Ob koncu pripravništva se opravlja še strokovni izpit iz muzejskega področja in tudi vključuje izdelavo pisne naloge.
DATA d.o.o