V petek, 1. junija 2012, je v organizaciji Zavoda RS za zaposlovanje (Zavod), Območne službe (OS) Sevnica potekala okrogla miza ZAPOSLITVENE PRILOŽNOSTI V KMETIJSTVU. Kljub brezposelnosti imajo delodajalci v Posavju za opravljanje določenih del, med katerimi so tudi sezonska dela v kmetijstvu, težave pri pridobivanju ustrezno usposobljenih in motiviranih delavcev.
Da bi pospešili zaposlovanje domačega kadra v kmetijstvu, je OS Sevnica organizirala tudi zaposlitveni sejem, kjer so se predstavili kmetijski pridelovalci, kmetje in izobraževalne ustanove iz Posavja. Odziv brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve je bil precejšen – glede na to verjamemo, da bodo v večji meri kot minula leta pokrite potrebe delodajalcev za opravljanje različnih del na področju kmetijstva, saj to pomeni možnosti nadaljnjega razvoja kmetijstva in novih delovnih mest na tem področju v Posavju.
Konkretne predloge za učinkovitejše pokrivanje potreb delodajalcev z domačo delovno silo so podali tudi sodelujoči na okrogli mizi. Metka Barbo Škerbinc, pomočnica generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, je uvodoma orisala temeljne zakonske okvire, ki določajo področje zaposlovanja in dela tujcev, še posebej sezonskih delavcev. Pri tem je poudarila, da si Zavod prizadeva zagotoviti čim večje pokritje potreb delodajalcev z domačimi delavci, kjer pa to ni možno, pa Zavod izda delovno dovoljenje, vendar njihovo število iz leta v leto močno upada. Pri tem je tudi pomembno vedeti, da je po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev možno opravljati sezonsko delo samo v kmetijstvu in gozdarstvu, v dveh dejavnostih, ki sta neločljivo povezani s sezono in za kateri je značilen izrazito povečan obseg dela v sezoni, Zakon o delovnih razmerjih pa sezonskega dela ne pozna, ampak gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas.
Podjetje Evrosad iz Krškega se kot največji pridelovalec jabolk v Sloveniji vsako leto znova sooča s problemom zagotovitve zadostnega števila delavcev za različna kmetijska opravila. Boštjan Kozole, direktor tega podjetja, je dejal, da so v zadnjih sedmih letih v Eurosadu za nedoločen čas zaposlili 40 oseb, ki so bile sprva sezonski delavci. »Pri pridobivanju ustreznih delavcev dobro sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje. Najprej poiščemo pomoč doma, a ker potrebujemo več delavcev, vsako leto 300 delavcev, bi za to bila zelo dobrodošla stalna mobilna ekipa, kjer bi se zaposleni v tej ekipi stalno selili med delovišči.« Povedal je tudi, da sezonski delavci v Evrosadu lahko zaslužijo tudi do 700 evrov na mesec, kar ob dodani prehrani in povračilu stroškov za prevoz ni destimulativno.
S tem se je strinjala tudi direktorica OS Sevnica Irena Pirc, ki je poudarila, da Zavod informira brezposelne osebe oz. iskalce zaposlitve o možnostih, ki jih nudijo sezonska dela, in tako poskuša zadostiti potrebam delodajalcev. Kljub 13,8 % brezposelnosti imajo delodajalci in s tem tudi Zavod v Posavju za opravljanje določenih del, med katerimi so tudi sezonska dela v kmetijstvu, težave pri pridobivanju ustrezno usposobljenih in motiviranih delavcev. Kot je poudarila Pirčeva, jim uspe v regiji z domačimi delavci zadostiti le od 80 do 100 potreb za sezonska dela, kar je delno posledica tudi neugodne sestave brezposelnih (36 % starejših od 50 let, 55 % dolgotrajno brezposelnih ipd.). Za brezposelne osebe in delodajalce, ki iščejo sezonska dela, zato organizirajo predstavitve in delavnice, na katerih skušajo v čim večji meri povezati obe strani.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je najprej pozdravil organizacijo okrogle mize. »V kmetijstvu v Posavju je še veliko perspektiv. Veliko je še neizkoriščenih možnosti, z odprtjem HE Krško pa bo teh še več (namakanje polj). Posavje lahko postane zelenjavni vrt Evrope.« Z namenom spodbuditi domače zaposlovanje je minister napovedal določene zakonske spremembe, ki bodo prinesle večje omejitve zaposlovanju tujcev, po drugi strani pa domače brezposelne osebe bolj motivirale za delo v sadjarstvu, zelenjadarstvu ipd. »Uveljavitev ZUJFa bo prispevala k večji motiviranosti brezposelnih za delo. Temu se bosta morala prilagoditi tudi gospodarstvo in zavod za zaposlovanje – območne službe Zavoda bi lahko prevzele tudi delo agencij za posredovanje občasnih in začasnih del.« Za sezonska ali bolje rečeno začasna dela bi namreč lahko skrbele posebne agencije, ki bi lahko delovale v okviru območnih služb zavoda za zaposlovanje. Status agencijskih delavcev bi bil po njegovih besedah podoben statusu redno zaposlenih, po potrebi pa bi se ti selili med delovišči glede na potrebe posameznega delodajalca. To bi pomenilo večjo prožnost. »Sicer pa je v teh kriznih časih treba aktivirati najbolj zaposljive. Naloga MDDSZ je predlagati rešitve na tem področju. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih bodo vodile k prožnejšemu razporejanju delovnega časa in prehajanju med delovnimi mesti. To je nujno, saj se spreminja tudi evropska kmetijska politika v smeri razvoja podeželja, kar je pomembno tudi za Slovenijo, saj pomeni razvoj kmetijskih projektov z evropskimi sredstvi. Kmetijstvo je tako priložnost v gospodarskem in zaposlovalskem smislu,« je poudaril minister Vizjak.
Mag. Peter Zadravec, direktor proizvodnje v podjetju Evrosad, je na koncu okrogle mize orisal še razmere v kmetijstvu čez mejo. Poudaril je, da je avstrijska zakonodaja na področju sezonskega dela v kmetijstvu podobna naši, tudi tu so postopki zapleteni. Dejal je, da ima vsako kmetijstvo svoj jug. »V avstrijskih sadovnjakih delajo Slovenci, v Španiji, kjer je več kot 20-% brezposelnost, pa najemajo delavce iz Afrike.« Težava Slovenije pa je, da trga za sezonsko delo (juga) nima, zanimanje za sezonsko delo v Sloveniji pa je majhno. Prav zato bi bilo treba poklic kmeta predstaviti drugače, bolj zanimivo.
Čeprav so razpravljavci v okrogli mizi menili, da bo Posavje še kar nekaj časa potrebovalo tujo delovno silo za različna sezonska dela v kmetijstvu, upanje daje novonastali projekt Posavska špajza, ki ga je predstavila Nataša Šterban Bezjak, v .d. direktorica Centra za razvoj podeželja Posavja. Ta zagotavlja kmetom in drugim kmetijskim pridelovalcem celovito podporo pri razvoju in financiranju njihove dejavnosti. Financiran je z evropskimi sredstvi (75 %), kmetom pa bo nudil nove priložnosti v smislu boljše lokalne oskrbe z domačimi pridelki.
Vir: ZRSZ