V mednarodnem poslovanju so plačilni roki praviloma daljši, zato se podjetja poslužujejo zunanjih virov financiranja. Od tega, kdo bo financiral mednarodni posel (kupec / prodajalec / finančni posrednik), je odvisna njegova donosnost.
Največji delež financiranja v mednarodnem poslovanju prevzemajo banke in druge finančne institucije, ki nase (proti plačilu) prevzamejo tveganje in pomagajo (največkrat izvozniku) premostiti določeno časovno vrzel. Meja med »financiranjem izvoza« in »zavarovanjem izvoznih terjatev« ni jasna, kajti instrumenti financiranja imajo vgrajene tudi zavarovalne mehanizme.
Glede na pogajalsko pozicijo in stopnjo zaupanja se lahko prodajalec in kupec dogovorita za različne oblike financiranja in zavarovanja plačil. Med drugim so to:
Predplačilo kot najugodnejšo obliko financiranja lahko izvoznik uveljavi v primeru, da ima močno pogajalsko pozicijo; predvsem pri enkratnih poslih oz. ko prodaja blago ali storitve nepoznanemu kupcu.
Plačilo na odprt račun ali klasičen trgovinski kredit je ugodna metoda za kupca, ki blago prejme, proda naprej in šele nato plača. Predpogoj za tak način financiranja je poznavanje in medsebojno zaupanje pogodbenih strank. Prihrani čas in stroške, ki bi jih sicer imeli s pripravo ustreznih zavarovanj.
Dokumentarni inkaso (dokumenti proti plačilu, documents against payment; cash against documents) je metoda, zagotavlja določeno stopnjo varnosti. Izvoznik dobavi blago kupcu in hkrati posreduje svoji banki ustrezne dokumente, ki jih ta pošlje uvoznikovi banki. Kupec dokumente pregleda in plača blago ter tako dobi dokumente in lastniško pravico nad blagom. Če kupec ne plača, ostane blago izvozniku. Banka odigra le posredniško funkcijo.
Dokumenti proti akceptu menice (dokumentarni akcept, documents against acceptance) je podobna metoda. Tudi tu izvoznik dobavi blago kupcu in hkrati posreduje svoji banki ustrezne dokumente, ki jih ta pošlje uvoznikovi banki. Banka izroči kupcu dokumente na podlagi meničnega akcepta. Kupec tako pride do dokumentov in lastništva blaga, plača pa šele ob dospetju menice. Obe metodi prinašata določeno stopnjo tveganja tako za kupca kot prodajalca.
Menica ima več funkcij. Služi lahko kot plačilno sredstvo (menica se izda za plačilo blaga ali storitev), kot kreditno sredstvo (izdajatelj – dolžnik na ta način odloži plačilo do dospelosti menice, upnik jo lahko proda banki in pride do takojšnjega plačila) ali kot sredstvo zavarovanja (dolžnik – kupec izroči menico izvozniku kot jamstvo za plačilo svojih obveznosti). Menica je formalen obligacijski vrednostni papir, ki ima pravni učinek le, če izpolnjuje vse pogoje, ki jih predpisuje menično pravo.
Dokumentarni akreditiv (letter of credit, L/C) je zelo razširjena oblika kratkoročnega financiranja izvoza, ki nudi varnost tako izvozniku (da bo dobil plačilo za poslano blago), kot tudi uvozniku (da bo prejel blago, ki ga je naročil in plačal). Akreditivov je več vrst (npr. preklicni/nepreklicni, potrjeni/nepotrjeni, prenosljivi/neprenosljivi, navadni in obnavljajoči (revolving), itd). Navadno so akreditivi nepreklicni, nepotrjeni in prenosljivi. Zavarovanje predstavljajo dokumenti, ki dokumentarni akreditiv spremljajo, oziroma ki morajo dokazovati pravilnost blaga in plačila. Dokumente pregleduje banka, ki tudi odgovarja za pravilnost.
Za poslovanje z dokumentarnimi akreditivi je Mednarodna trgovinska zbornica (ICC) izdala Enotna mednarodna pravila poslovanja z akreditivi in drugimi plačilnimi instrumenti.
Bančne garancije so jamstvo banke, da bo naročnik garancije izpolnil obveznosti iz temeljnega posla. Bančne garancije so lahko storitvene (banka jamči, da bo naročnik garancije opravil neko storitev; to so npr. garancije za resnost ponudbe, za dobro izvršitev posla, za odpravo napak v garancijski dobi) ali plačilne (npr. garancija za odplačilo kredita, za vračilo avansa, za pravočasno plačilo). Pri izvoznih poslih prodajalec ob sklenitvi pogodbe od kupca zahteva bančno garancijo za pravočasno plačilo. Če kupec po prejemu blaga ob zapadlosti plačila tega ne plača, izvoznik izkoristi garancijo. Njegovo terjatev poplača banka, ki je izdala garancijo (“brezpogojno”, “na prvi poziv”). Banka nato terja naročnika garancije za poplačilo dolga. Bančna garancija izvozniku zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti.
Vir: SPIRIT Slovenija
Pripravila: Anja Grahek
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
