Že v 1. členu ZVEtL-A odpravlja dvom o pravni usodi pripadajočega zemljišča ki bi lahko nastal ob uporabi dosedanjega 7. člena ZVEtL v postopkih za določanje pripadajočega zemljišča za stavbe zgrajene pred 1. januarja 2003 (30. člen ZVEtL pred spremembo). Pred uveljavitvijo novele je v primerih vzpostavitve etažne lastnine na stavbi na podlagi zakona veljalo da je pripadajoče zemljišče k stavbi skupni del stavbe ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe. Spremenjeni prvi odstavek 7. člena ZVEtL pa razjasni tudi tiste pravne posledice ki so že nastale v preteklosti na podlagi predpisov veljavnih pred omenjenim datumom tako da je tudi pripadajoče zemljišče k stavbam ki so bile zgrajene pred tem datumom last lastnikov stavbe ne glede na to ali je bila etažna lastnina po ZVEtL vzpostavljena ali ne.
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine je s spremembo 16. člena ZVEtL zagotovljena udeležba morebitnega upravnika stavbe ki lahko sodišču poda koristne podatke o evidentiranih pridobiteljih o stavbi kot celoti in njenih posameznih delih po drugi strani pa pomaga pridobiteljem posameznih delov da se vključijo v postopek. V skladu z dopolnitvijo osmega odstavka istega člena postavljeni skrbnik udeleženca zastopa tudi v povezanih postopkih.
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v členih od 234. do 242. določa postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine v primerih ko posamezniki ne razpolagajo s potrebnimi izvirniki listin za vpis v zemljiško knjigo. Take možnosti ZVEtL v dosedanjem besedilu ni predvideval zaradi česar je prihajalo med posamezniki do neupravičenega razlikovanja. Nov peti odstavek 23. člena ZVEtL sedaj omogoča amortizacijo listine ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin s čimer se tudi v postopku po ZVEtL-u doseže vpis pravice v zemljiško knjigo.
Dodan 23.a člen ZVEtL določa tista specialna pravila glede izvajanja katastrskih vpisov ki so potrebna za dosledno zagotavljanje ciljev zakona saj so se do sedaj zaradi vzporedne izvedbe katastrskega vpisa ki ga ureja Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) postopki lahko zavlačevali in ovirali. Izvedba katastrskega vpisa je predstavljala eno od opravil v okviru sodnega postopka zato je imel udeleženec postopka možnost da je svoje nestrinjanje proti katastrskemu vpisu uveljavljal dvakrat in sicer v okviru postopka pred sodiščem nato pa še v samem upravnem postopku za izvedbo vpisa. Predmetni člen tako odpravlja dvakratno odločanje o isti stvari tako da sodišče samo zagotovi katastrski vpis kadar ugotovi da stavba še ni vpisana v kataster.
Z novim tretjim odstavkom 26. člena ZVEtL se kot udeleženca postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi izrecno določata zemljiškoknjižni lastnik zemljišča in zemljiškoknjižni lastnik stavbe zaradi varovanja javnega dobra in javnega interesa na področju urejanja prostora pa se zagotavlja tudi udeležba občine. Odpravlja se dvom o načinu učinkovanja odločbe izdane v postopku za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL saj ta ne vpliva na razmerja v zvezi z infrastrukturo državnega in lokalnega pomena ki se nahaja na tej nepremičnini in na pravice njenih vsakokratnih lastnikov oziroma upravljavcev v zvezi z dostopom in vzdrževanjem te infrastrukture prav tako pa ne vpliva na druge stvarne in obligacijske pravice oseb ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku. Šteje se da oseba ni bila obveščena že zgolj z objavo obvestila o postopku na spletni strani sodišča.
V zvezi s postopki določanja pripadajočega zemljišča za stavbe zgrajene pred 1. januarjem 2003 za katere velja ocena da so prav glede pripadajočih zemljišč nepremičninske evidence najmanj usklajene je s spremembo 30. člena ZVEtL občini in zemljiškoknjižnim lastnikom zemljišč zagotovljena aktivna legitimacija za začetek postopka. Tako je pravno zavarovan tudi njihov interes po uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem hkrati pa so povečane možnosti za izvedbo postopkov v konkretnih primerih kar bo pripomoglo k uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem.
Nov 32.a člen ZVEtL določa prednostno obravnavo tistih predlagateljev postopkov po ZVEtL ki bodo svoje predloge vložili v približno dveh letih od uveljavitve zakona natančneje do 31. decembra 2013.
Sprejeta novela naj bi dodatno prispevala h koncentriranemu reševanju velikega obsega potencialnih sporov v enotnem postopku povečala pravno varnost v prometu z nepremičninami oba katastra in zemljiška knjiga pa naj bi pridobila tudi na ažurnosti in kvaliteti.