Vzporedni bančni sistem deluje kot posrednik med vlagatelji in posojilojemalci. Omogoča posojila in gotovino, drugače kot klasične banke pa ne sprejema pologov. Za dejavnosti vzporednega bančnega sistema tako ne veljajo isti predpisi, kot za preostali bančni sektor.
Po splošnih ocenah naj bi vzporedni bančni sistem leta 2010 ustvaril promet v višini približno 46 biljonov evrov oziroma 25-30% prometa celotnega finančnega sistema.
Evropska unija zdaj uvaja reforme v celotnem finančnem sektorju, predvsem pa v bančnem, da bi tako preprečila ponovitev sedanje finančne krize. Zaradi razširjenosti vzporednega bančnega sistema in pomanjkljivega pregleda Evropska komisija začenja javno posvetovanje, s katerim želi zbrati podatke o tem, kaj natančno je vzporedni bančni sistem in kako deluje ter kakšna ureditev bi bila potrebna.
Vzporedni bančni sistem obsega:
- sklade denarnega trga in druge vrste investicijskih skladov ter proizvode podobne bančnim pologom
- investicijske sklade, ki ponujajo posojila ali temeljijo na finančnem vzvodu, denimo hedge skladi
- finančne ustanove in borznoposredniške hiše, ki ponujajo kredite ali kreditna jamstva
- zavarovalnice in pozavarovalnice, ki ponujajo kredite oziroma jamčijo zanj
- listinjenje in transakcije v okviru dogovorov o posojanju vrednostnih papirjev in poslih začasne prodaje.
Te dejavnosti ustvarjajo dodatne vire sredstev in ponujajo alternativo bančnim pologom. Omogočajo tudi razpršitev tveganja zunaj bančnega sistema.
Vendar so 
izpostavljene enakim tveganjem kot banke, pri čemer pa nimajo zaščite, ki jo dajeta regulacija in nadzor. Financiranje dejavnosti pogosto poteka s kratkoročnimi sredstvi, ki jih lahko stranke kadarkoli umaknejo.
Takšno izmikanje regulativnim predpisom lahko povzroči „regulativni zdrs“ v preostalem finančnem sistemu, saj bi se lahko tudi druge finančne ustanove odločile, da po zgledu vzporednega bančništva nekatere dejavnosti opravljajo zunaj regulativnega okvira.
V nekaterih investicijskih bankah že uporabljajo vzporedni bančni sistem. Za glavne dejavnosti veljajo predpisi in nadzor, za transakcije, ki jih opravijo po vzporednem bančnem sistemu pa ne. Ob načrtovani poostritvi nadzora nad finančnim sistemom narašča bojazen, da se bo vzporedno bančništvo še razširilo.
Javno posvetovanje obsega pet področij: regulacijo bančništva, regulacijo upravljanja sredstev, dogovore o posojanju vrednostnih papirjev oziroma začasni prodaji, listinjenje in druge dejavnosti vzporednega bančništva.
Rezultati posvetovanja bodo Evropski komisiji in organom EU za finančni nadzor pomagali pri odločitvi, kakšne ukrepe bi bilo primerno sprejeti na ravni EU.
Deležniki lahko odgovore pošljejo do 1. junija 2012.
27. aprila bo v Bruslju potekala konferenca o regulaciji vzporednega bančnega sistema.
Vir: Evropska komisija
