Data d.o.o.

Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več

|

Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o zaposlitvi tako lahko določa ugodnejše pogoje kot kolektivna pogodba, ta nadaljuj z branjem…

Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več Read More »

Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke

|
dodatki k plači

Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke Dodatki k plači zajemajo  delo v nočnem času, za delo v nedeljo in na praznik in dela prost dan. Delo v nočnem času in kdo so nočni delavci sicer na splošno določa Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih pa praznike in dela proste dneve pri nas. Dodatki k plači, kdo dobi dodatek za nočno delo? Dodatek za nočno delo pripada tako delavcem, ki delajo le nekaj ur

Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke Read More »

Delitvena ekonomija brez davčnih popustov

|
delitvena ekonomija

Delitvena ekonomija je po definiciji ekonomija, v kateri več posameznikov uporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče; pri vsem pa ima prednost dostopnost pred lastništvom. Trenutno tudi pri nas najbolj znana primera sta zagotovo Airbnb in Uber, pri nas pa Prevozi.org in Najel.bi, sem pa bi lahko šteli tudi sistem za izposojo koles Bicikelj in Knjižnico Reči. Uporabniki dobrin so nad delitveno ekonomijo navdušeni, saj praviloma prinaša cenejšo storitev najema oziroma uporabe, uradniki

Delitvena ekonomija brez davčnih popustov Read More »

Invalidi večinoma ne delajo v invalidskih podjetjih

|
invalidi

Lani je prvič po letu 2008 število delovno aktivnih invalidov naraslo. Delovno aktivnih invalidov je bilo 30.544. Le 17,4 odstotka vseh delovno aktivnih invalidov pa je delalo v invalidskih podjetjih, to je 5.307 invalidov. Preostali invalidi so torej delali v običajnih podjetjih oziroma pri pravnih osebah. Invalidska podjetja so po podatkih Statističnega urada RS konec minulega leta zaposlovala manj kot petino delovno aktivnih invalidov in manj kot leto pred tem. Skupaj je bilo v njih zaposlenih 10.597 oseb. V Sloveniji je

Invalidi večinoma ne delajo v invalidskih podjetjih Read More »

Konferenca NetPRO za mreženje in o mreženju

|
konferenca NEtPRO

Konferenca NetPRO – podjetniki vedo, da je mreženje ena ključnih sestavin poslovnega uspeha. Že čez tri tedne bodo zato svoje znanje in izkušnje o mreženju na networking konferenci NetPRO iz prve roke delili menedžerji Medeja Lončar iz Siemensa, Matej Potokar iz Microsofta, Emil Marinšek iz Maremica ter Enzo Smrekar iz Atlantic Grupe. Na največji konferenci o mreženju se bodo lahko podjetniki z njimi srečali  1. oktobra 2015. Konferenca se bo začela ob 13. uri v hotelu Four points by Sheraton.

Konferenca NetPRO za mreženje in o mreženju Read More »

Zaradi neizpolnitve kvote za zaposlovanje invalidov opomin za en cent

|
kvote za zaposlovanje invalidov

Podjetje, ki ne izpolnjuje kvote za zaposlovanje invalidov in mora zato vsak mesec plačevati prispevek za invalide pod kvoto, je od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS prejelo opomin za en cent. »Opomini se pošiljajo vsem dolžnikom, ne glede na višino dolga. Sistem je avtomatiziran,« pravijo na Skladu. Opomine vedno pošiljajo vsem dolžnikom, minimalne vsote pod katero stroški pošiljanja opomina ne opravičujejo terjanega zneska, pa nimajo določene. Sklad ima trenutno okoli 1.300 dolžnikov, med temi pa so tudi insolventni dolžniki. Konec

Zaradi neizpolnitve kvote za zaposlovanje invalidov opomin za en cent Read More »

Scroll to Top