Nadomestili za materinski dopust in za starševski dopust se kljub gospodarski rasti ne bosta vrnili na predkrizno raven. Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo (t. i. nadomestilo za porodniški dopust) ostaja navzgor omejeno na 2-kratnik povprečne plače, očetovsko in starševsko nadomestilo plače pa bo še naprej znašalo 90 odstotkov osnovne plače starša, ki ga uveljavlja. Nadomestilo bo 100-odstotno le, če starš prejema plačo, ki je nižja od minimalne. Tudi pravica do pomoči Nadaljuj z branjem
Davčni inšpektorji znova izrekli prepoved opravljanja dejavnosti
Davčni inšpektorji so minuli teden na območju Novega mesta prepovedali opravljanje dejavnosti peku – zapečatili so mu poslovne prostore na vseh njegovih štirih lokacijah ter zasegli gotovino in baze podatkov iz računalniških blagajn. Pek je nato v manj kot 24 urah poravnal davčni dolg in odpravil nepravilnosti. Inšpektorji bodo v postopku izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora še analizirali, ali je zavezanec v obračune dajatev zajel ves promet. Davčni inšpektorji so namreč Nadaljuj z branjem
Vsaka peta nezgoda na delovnem mestu je zdrs ali padec
“Delodajalec je odgovoren za varnost in zdravje delavcev in se v primeru nezgod pri delu tudi ugotavlja njegova odgovornost, nikakor pa ne moremo tudi mimo delavčeve odgovornosti, saj se ta v praksi tudi zelo pogosto ugotavlja,” izpostavljajo na Inšpektoratu RS za delo. Do konca avgusta se je letos v Sloveniji zgodilo 5.685 nezgod pri delu – večina lažjih, približno 250 pa hujših. To je nekoliko manj kot lani, ko je Nadaljuj z branjem
Davčne blagajne – izjema bo prodaja iz avtomatov
Pri prodaji blaga iz različnih avtomatov – mlekomatov, kavomatov in avtomatov za pijače ali prigrizke, avtomatov za prodajo kart, žetonov, vozovnic in podobnega – davčni zavezanci ne bodo potrebovali davčne blagajne. Zakon o davčnem potrjevanju računov predvideva uvedbo davčnih blagajn pri vsakem gotovinskem plačilu, to pomeni pri plačilu z bankovci, kovanci, plačilnimi ali debetnimi karticami, čeki in podobnem. Vendar pa bo prodaja blaga iz avtomata izjema. Na Finančni upravi RS v Nadaljuj z branjem
Za poklicne bolezni 100 odstotkov bolniške
Poklicne bolezni so po pravilniku o seznamu poklicnih bolezni bolezni, ki so povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu. Na seznamu so bolezni in škodljivi dejavniki iz delovnega okolja, ki povzročajo značilne spremembe na zdravju delavcev. Tudi zaradi poklicnih bolezni morajo delodajalci delavce napotiti na preventivni zdravstveni pregled pred prvo zaposlitvijo, kasneje pa v takih časovnih intervalih, kot jih določa ocena tveganja za zdravje na Nadaljuj z branjem
Preusmeritev elektronske pošte bivšega zaposlenega prepovedana
Preusmeritev elektronske pošte in uporaba službenega elektronskega naslova bivšega zaposlenega po prenehanju delovnega razmerja je nezakonita. Sodišče je pritrdilo stališču Informacijskega pooblaščenca, da delodajalci ne smejo preusmerjati e-pošte oziroma ohranjati aktivnih elektronskih naslovov bivših zaposlenih. Informacijski pooblaščenec je namreč oglobil delodajalca in njuni odgovorni osebi, ker sta preusmerila službeno e-pošto nekdanje zaposlene na drug e-naslov zaposlene. Delodajalca sta trdila, da je bila preusmeritev e-pošte bivše zaposlene potrebna za zagotovitev kontinuitete Nadaljuj z branjem
Za odpuščanje mora od delodajalca pravočasno izvedeti tudi Zavod RS za zaposlovanje
Zakonodaja določa, da morate Zavodu RS za zaposlovanje pravočasno sporočiti svoje namere za odpuščanje. Tako morate še vedno sporočiti podatke, ko nameravate prekiniti delovno razmerje večjemu število delavcev ali ko ste odpovedali pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti. Prav tako morate zavod obvestiti, ko sklepate pogodbo o dopolnilnem delu. Odpuščanje večjega števila ljudi O odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev morate Zavod RS za zaposlovanje pisno obvestiti Nadaljuj z branjem
Dodatek za deljeni delovni čas
Dodatek za deljeni delovni čas Dodatek za deljeni delovni čas in dodatek za izmensko delo morate delodajalci delavcem zagotoviti le, če vas k temu zavezuje kolektivna pogodba. Zakon teh dodatkov ne predpisuje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) predvideva dodatke za delo v manj ugodnem času. To le za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo ali na praznike in dela proste dneve po zakonu. A ne določa višine Nadaljuj z branjem
Nadomestilo za bolniško odsotnost je lahko nižje od minimalne plače
Delavec, ki je iz dela odsoten zaradi bolezni, lahko dobi izplačano neto nadomestilo plače, ki je nižja od minimalne plače, vendar pa mu mora delodajalec prispevke obračunati od minimalne osnove. Od 1. januarja 2015 znaša minimalna osnova za obračun prispevkov 800,93 evrov. Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, torej do nadomestila za bolniško odsotnost, imajo vsi zaposleni, samozaposleni, kmetje, vrhunski športniki in šahisti, pod določenimi pogoji pa Nadaljuj z branjem
Najemodajalec in prodajalec nepremičnine morata poročati Gursu za ETN
Podjetniki morajo do 15. v naslednjem mesecu po sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe ali prodaji nepremičnine z obračunom davka na dodano vrednost o tem poročati Geodetki upravi RS, ki vodi Evidenco trga nepremičnin (ETN). Za avgust 2015 morajo to storiti do jutri. Zavezanci za poročanje o najemu so lastniki nepremičnin – najemodajalci, upravljavci stavb v lasti države, ki se oddajajo v najem, in upravniki večstanovanjskih stavb, ki dajejo v najem Nadaljuj z branjem
Dopolnilno delo – za dodatnih osem ur na teden k drugemu delodajalcu
Kljub temu, da delavec pri enem delodajalcu že dela 40 ur na teden oziroma ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi še za dodatnih osem ur na teden z drugim delodajalcem. Izjemo oziroma tovrstno dopolnilno delo, kot ga je poimenoval zakonodajalec, določa 147. člen Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Drugo, krajše delovno razmerje z drugim delodajalcem, lahko delavec sklene le s soglasjem Nadaljuj z branjem
Kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti že deset let ne velja več
Odkar je prenehala veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, delodajalce in delavce pri urejanju medsebojnih razmerij tam, kjer ne veljajo panožne kolektivne pogodbe, zavezuje le še Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), pogodba o delu in splošni akti delodajalca. To je praviloma manj ugodno za delavce, saj lahko vsak nižji akt določa le ugodnejše pogoje zanje in že pridobljenih pogojev z višjim aktom ne more poslabševati z nižjim. Pogodba o Nadaljuj z branjem
Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke
Dodatki k plači tudi do 200 odstotkov urne postavke Dodatki k plači zajemajo delo v nočnem času, za delo v nedeljo in na praznik in dela prost dan. Delo v nočnem času in kdo so nočni delavci sicer na splošno določa Zakon o delovnih razmerjih. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih pa praznike in dela proste dneve pri nas. Dodatki k plači, kdo dobi dodatek za nočno delo? Dodatek za Nadaljuj z branjem
Delitvena ekonomija brez davčnih popustov
Delitvena ekonomija je po definiciji ekonomija, v kateri več posameznikov uporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče; pri vsem pa ima prednost dostopnost pred lastništvom. Trenutno tudi pri nas najbolj znana primera sta zagotovo Airbnb in Uber, pri nas pa Prevozi.org in Najel.bi, sem pa bi lahko šteli tudi sistem za izposojo koles Bicikelj in Knjižnico Reči. Uporabniki dobrin so nad delitveno ekonomijo Nadaljuj z branjem