Go to Top

Poštena pravila pri javnem naročanju

Nasprotno pa se lahko evropski ponudniki blaga in storitev potegujejo za javno naročilo samo v nekaterih državah v svetu. To neenakovredno razmerje poskuša zdaj Evropska komisija spremeniti z novo zakonodajo o javnem naročanju.

Javna naročila tj. kupovanje blaga ali storitev za javne organe dosežejo v svetu vrednost okoli 1000 milijard evrov na leto. V Evropski uniji so leta 2010 razpisali javna naročila v vrednosti okoli 420 milijard evrov.

Za približno 84 % teh naročil so se lahko potegovala podjetja z vsega sveta, saj omejitve za ponudnike iz posameznih držav veljajo samo za komunalne storitve in obrambni sektor. Nasprotno se lahko v ZDA tuja podjetja potegujejo samo za 32 % od skupno 556,25 milijarde evrov, ta odstotek pa je še nižji na Japonskem – 28 %.

Omejitve v teh državah postavljajo v sektorjih, kjer so podjetja iz EU zelo konkurenčna denimo v gradbeništvu, javnem prometu, industriji medicinskih pripomočkov, pridobivanju energije in farmaciji.

Evropska komisija zdaj predlaga, da bi pri naročilih, ki po svoji vrednosti presegajo 5 milijonov evrov javni organi lahko izključili ponudnike iz držav zunaj EU, kadar večji del njihovega blaga ali storitev ni zajet z mednarodnimi sporazumi.

Javni organ, ki bi se odločil za to možnost, bo moral obvestiti Evropsko komisijo, ta pa bo imela dva meseca časa, da oceni upravičenost takšne odločitve. Pri svoji oceni bo upoštevala kako odprta so javna naročila v državi ponudnika za podjetja iz EU.

Če država pri javnih naročilih redno diskriminira evropske ponudnike blaga in storitev bo Evropska komisija poskušala poiskati rešitev s pogajanji. Če pogajanja ne bodo uspešna bo lahko podjetjem iz te države omejila dostop do trgov EU denimo z omejitvami za posamezne sektorje ali z denarno kaznijo za ponudnike iz držav zunaj EU.

Zaradi gospodarske recesije so številne države uvedle protekcionistične ukrepe, ki so diskriminacijski do evropskih podjetij. Predlagana zakonodaja naj bi zagotovila bolj izenačene pogoje in hkrati povečala priložnosti za evropska podjetja v Evropski uniji in zunaj nje, olajšala sodelovanje malih podjetij na tujih javnih razpisih, dvignila pa bi tudi zaposlovanje v EU.

Vir: Evropska komisija