Zimski regres in poslovna uspešnost sta pomembna prejemka zaposlenih, pri katerih se pojavljajo tudi vprašanja glede davčne obravnave. Še posebej pomembno je, kako se zimski regres kombinira s plačilom za poslovno uspešnost, saj sta prejemka z davčnega vidika povezana prek skupnega neobdavčenega limita. Delodajalci morajo zato pri načrtovanju izplačil pozorno preveriti, kolikšen del prejemkov bo še mogoče izplačati brez vključitve v davčno osnovo. V kolikor potrebujete konkreten pravni nasvet, so vam na voljo naši pravni in davčni svetovalci na 01 600 1530 ali nam pišite na data@data.si.
Ustanovite s.p. ali d.o.o. na DATI
Zimski regres kot samostojna zakonska pravica (ZPZR)
Pravico do zimskega regresa, njegovo višino, roke in pogoje izplačila celovito ureja Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR).
Zimski regres znaša polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji in mora biti izplačan v denarni obliki. Delavcem, ki niso zaposleni celo leto, ali delavcem s krajšim delovnim časom pripada sorazmerni del.
Regres za letni dopust ostaja ločen institut, ki ga ureja 131. člen ZDR-1.
Zimski regres in poslovna uspešnost sta ločena instituta, vendar lahko njuna ureditev pomembno vpliva na načrtovanje stroškov dela in poslovno uspešnost podjetja.
Zimski regres in poslovna uspešnost
Plačilo za poslovno uspešnost (npr. božičnica, 13. plača) ni zakonsko obvezno. Da se ne všteva v dohodninsko osnovo (do zakonskega limita), morajo biti izpolnjeni pogoji iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2:
- izplačano največ dvakrat v koledarskem letu,
- pravica je določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi,
- izplačilo je zagotovljeno vsem upravičenim delavcem.
Normiranec sp – kaj morate vedeti?
Skupni limit in davčna obravnava kombinacije prejemkov
Zimski regres se do višine polovice minimalne plače ne všteva v davčno osnovo za dohodnino, vendar skupaj s plačilom za poslovno uspešnost le do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS. Zato je pri načrtovanju izplačil pomembno razumeti, kako se zimski regres in poslovna uspešnost upoštevata pri skupnem davčnem limitu.
Če delodajalec izplača zimski regres v znesku, ki presega polovico minimalne plače, se razlika po samem zakonu šteje za plačilo za poslovno uspešnost ob izpolnjevanju pogojev, da je določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in črpa razpoložljivi limit 100 % povprečne plače.
Če seštevek obeh izplačil preseže 100 % povprečne mesečne plače, se preseženi del všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, pri čemer se davčna osnova zmanjša za sorazmerni del obveznih prispevkov delojemalca (šesti odstavek 41. člena ZDoh-2).
Zimski regres in poslovna uspešnost – Pomembna razlika pri prispevkih za socialno varnost
Zimski regres (do 1/2 minimalne plače) je v celoti oproščen plačila prispevkov za socialno varnost (5. člen ZPZR). Od morebitnega presežka nad zakonsko višino se prispevki obračunajo.
Poslovna uspešnost je v celoti obremenjena s prispevki za socialno varnost, tudi v delu, kjer je oproščena dohodnine.
Zimski regres in poslovna uspešnost sta zato pri davčnem načrtovanju neposredno povezana, saj različna davčna in prispevkovna obravnava obeh prejemkov vpliva na skupni strošek izplačila. Zimski regres tako ni le dodatno izplačilo zaposlenemu, temveč je pri davčnem načrtovanju neposredno povezan tudi z morebitnim izplačilom poslovne uspešnosti. Delodajalec mora zato pred izvedbo izplačil upoštevati njun skupni davčni učinek in veljavne zakonske omejitve.