Čedalje več Slovencev prisega na sodobne bančne poti; preverili smo, kaj se dogaja s ponudbo in cenami teh storitev, saj so nekatere banke v začetku maja dvignile svoje tarife; pozanimali smo se tudi o novostih, ki jih na tem področju še pripravljajo. Pred desetimi leti je bilo v Sloveniji le dobrih 15 tisoč uporabnikov elektronskega bančništva prek interneta, v prvem četrtletju tega leta pa se je njihovo število povzpelo že na 579 tisoč.
Vendar pa je še vedno mnogo ljudi, ki sodobnih bančnih poti ne uporabljajo, vsaj sodeč po podatkih, ki so nam jih posredovale banke. Delež komitentov, uporabnikov elektronskega bančništva, se najpogosteje giblje okrog 40 odstotkov, v ospredju sta Delavska hranilnica z desetimi odstotki in BKS banka z 90-odstotnim deležem komitentov, ki uporabljajo e-banko.
Pisane cene pristopa in uporabnine
Banke imajo tudi precej različne tarife za pristop in uporabo, kot lahko razberemo iz tabele. Nekatere imajo brezplačen pristop k elektronskemu bančništvu, kar nekaj pa jih študentom, dijakom ali osnovnošolcem omogoča nižjo pristopnino, kot jo plačujejo preostali komitenti. Mesečna uporabnina e-banke skoraj nikjer ne preseže evra.
Precej manj bank omogoča telefonsko in mobilno bančništvo, v manjšem številu je na voljo tudi avtomatski odzivnik, prek katerega lahko preverimo stanje na računu. Večina bank komitentom omogoča prejemanje varnostnih SMS-sporočil, precej tistih, ki te storitve v ponudbi še nimajo, pa jo namerava v kratkem uvesti.
Vroča varnostna SMS-sporočila
Banke smo vprašali o koristih storitve varnostnih SMS-sporočil, za katero se, po njihovih trditvah, odloča čedalje več strank. Uporabnik prek SMS-sporočila na mobilni telefon prejme obvestilo, da je bila z njegovo plačilno kartico izvedena transakcija, s čimer je mogoče preprečiti zlorabe ukradenih kartic, tako v Sloveniji kot v tujini. Prejemati je mogoče obvestila o vseh transakcijah, izvedenih na bančnih avtomatih, POS-terminalih, o spletnih nakupih ali telefonski prodaji. Komitent ima na voljo, da se sam odloči, katere vrste transakcije želi spremljati, določi pa lahko tudi znesek, od katerega naprej prejema sporočila.
Sporočilo vsebuje informacije o vrsti transakcije – ali gre za dvig gotovine, nakup oziroma storno prek POS-terminala, spleta ali telefona. Navedeni so še datum opravljene transakcije, zadnje štiri številke kartice, znesek nakupa oziroma dviga gotovine, kraj in država ter telefonska številka klicnega centra, prek katerega lahko blokirate kartico in se izognete njeni zlorabi.
Storitev je zlasti koristna za komitente, ki pogosteje nakupujejo prek spleta, omogoča pa tudi večji nadzor nad porabo. Banke za storitev večinoma zaračunavajo mesečno nadomestilo, z izjemo recimo NLB , pri kateri plačate 0,04 evra za posamezno sporočilo. V preostalih bankah je mesečna cena storitve od nič pa do 1,5 evra.
Banke pa za varnost poskrbijo tudi drugače. Pri številnih imajo recimo generator enkratnih gesel, ki ga odlikuje tudi prenosljivost, kar omogoča varen dostop do spletne banke kjerkoli in kadarkoli.
E-računi namesto papirnih
Med novostmi, ki jih načrtujejo, je kar nekaj bank navedlo poslovanje z e-računi – ti bodo nadomestili klasične papirne, ki jih prejemamo po navadni pošti. Pri Probanki imajo navedeno storitev že v ponudbi. Med prednostmi e-računov, ki jih navajajo, so časovni prihranek, saj je plačilni nalog pripravljen samodejno in z vsemi potrebnimi podatki.
Arhiviranje je preprosto, na enem mestu so zbrani vsi e-računi, na voljo je pregled statusov posameznega računa, olajšano je pregledovanje pravilnosti, prejete račune pa lahko prenesemo v računovodske aplikacije. Potrebna oprema je enaka kot pri elektronski banki, omeniti pa je treba še ekološko prijaznost e-računov, ki občutno zmanjšajo količino porabljenega papirja.
Prvi pogoj za prejemanje e-računov za fizične osebe je odprt transakcijski račun pri eni izmed bank, ki to storitev omogočajo. Komitent mora biti uporabnik elektronske banke, nato pa z banko sklene pogodbo o prejemanju e-računov. Zadnji korak je prijava na prejemanje e-računov, kar uredimo neposredno pri izdajatelju e-računa.
Vse več mobilnega bančništva
Kot je pred kratkim za spletni portal Računalniške novice povedal Denis Tomašević, vodja korporacijskega IT in predstavnik vodstva za varovanje informacij v družbi Halcom, naj bi danes število prodanih “pametnih” telefonov že preseglo število osebnih računalnikov. Zato naj bi v prihodnjih nekaj letih število uporabnikov mobilnega bančništva po svetu preseglo število uporabnikov e-bančništva.
Prednost te storitve je v dostopnosti in hitrosti, saj nam omogoča enako poslovanje kot e-banka. Pogoj za uporabo je, na primer v NLB, odprt transakcijski račun, mobilni telefon oziroma mobilna naprava z dostopom do spleta in z enim od operacijskih sistemov Symbian S60 3 oziroma novejšim, Windows Mobile 6.0 oziroma novejšim, OS BlackBarry, iPhone OS ali Android 2.2. Poleg tega pa potrebujemo še prevzeto kvalificirano digitalno potrdilo na mobilnem telefonu oziroma napravi.
