Go to Top

Razlike med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo

Delavci, pa tudi delodajalci, v praksi pogosto zamenjujejo termina konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula. Ker gre za pomembna instituta, katerih kršitev ima lahko za eno ali drugo stran tudi hude posledice, vam v nadaljevanju podajamo kratko razlago obeh ter razlago bistvenih razlik med njima.

Konkurenčna prepoved

Konkurenčna prepoved je opredeljena že v samem Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju zakon) in velja, tudi če ni izrecno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Zakon tako v 39. členu določa, da delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Poudariti je treba, da se upošteva dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja in ne vse dejavnosti, ki jih ima delodajalec morda registrirane, pa se v resnici z njimi ne ukvarja. V primeru, da delavec krši konkurenčno prepoved, lahko delodajalec zahteva povrnitev škode, nastale z delavčevim ravnanjem v roku treh mesecev od dneva, ko je izvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla. Kršitev konkurenčne prepovedi je lahko razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Narava kršitve je tako huda, da je možna celo izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu.

Konkurenčna klavzula in razlike s konkurenčno prepovedjo

Za razliko od konkurenčne prepovedi, konkurenčna klavzula zavezuje stranki le, če je izrecno pisno dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Druga razlika s konkurenčno prepovedjo je ta, da se konkurenčna klavzula nanaša na obdobje po prenehanju delovnega razmerja.

Razlike med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzuloZakon v 40. členu določa, da lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, če delavec pri svojem delu ali v zvezi s svojim delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Vendar pozor, tu ne gre za kakršna koli poslovna znanja, temveč je sodna praksa zavzela stališče, da gre za specifična poslovna znanja, ki jih delavec ne bi mogel pridobiti s svojim delov pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja za enako ali podobno dejavnostjo.

Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku. Konkurenčna klavzula se torej ne more dogovoriti za primere, ko pogodba o zaposlitvi preneha zaradi odpovedi delavcu iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnih razlogov, lahko pa se dogovori tudi za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas s potekom časa, vendar le, če se pogodba sklepa z vodilnim delavcem, prokuristom ali poslovodno osebo oziroma za opravljanje projektnega dela. Za razliko od konkurenčne prepovedi, ki velja ves čas zaposlitve, pa se konkurenčna klavzula lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju delovnega razmerja. Ob sklepanju konkurenčne klavzule je potrebno upoštevati še, da mora biti le ta določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.

Konkurenčna klavzula v določeni meri omejuje delavca pri iskanju nove zaposlitve, zato mora delodajalec (drugače kot pri konkurenčni prepovedi) plačevati delavcu denarno nadomestilo za ves čas spoštovanja konkurenčne klavzule, če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači. Denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule se mora določiti s pogodbo o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Ker mora biti konkurenčna klavzula posebej dogovorjena med strankama, se lahko delavec in delodajalec tudi sporazumeta o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule, kar je zopet razlika od konkurenčne prepovedi, ki jo določa sam zakon.

Če potrebujete pomoč pri razumevanju pojmov, kot sta konkurenčna prepoved ali konkurenčna klavzula, vam lahko pri tem pomagajo naši pravni svetovalci. Pokličete jih lahko na 01 600 15 30 ali jim pišete na [email protected].

Pripravila: Darja Golob Koritnik

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja