Odmor med delom je pravica, na katero pogosto pomislimo šele takrat, ko se znajdemo sredi delovnega dne in potrebujemo nekaj minut za počitek ali malico. Kaj pa velja, ko delo opravlja študent? Ali mu odmor med delom pripada in – še pomembneje – ali mora biti ta odmor plačan? V kolikor potrebujete pomoč, nas kontaktirajte na 01 600 15 30 ali na data@data.si.
Vprašanje ni zgolj praktično, temveč ima jasen pravni odgovor. Čeprav študent z delodajalcem praviloma nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, to še ne pomeni, da zanj ne veljajo določene pravice. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se tudi za študente uporabljajo določbe o delovnem času ter odmorih in počitkih.
Brezplačno registrirajte podjetje
Katere določbe ZDR-1 veljajo za študentsko delo?
Določba 211. člena ZDR-1 določa, da se pri občasnem oziroma začasnem delu dijakov in študentov uporabljajo tudi določbe zakona o delovnem času, odmorih in počitkih. To pomeni, da je treba pri študentskem delu upoštevati zakonska pravila glede odmora med delom in delovnega časa. Študentsko delo zato z vidika teh pravic ni povsem izključeno iz sistema, ki ga določa ZDR-1.
Normiran s.p. – idealen za začetnike!
Pogodba o zaposlitvi – kako je sestavljena?
Odmor med delom pripada tudi študentom. Koliko?
ZDR-1 v 154. členu določa pravico do odmora med dnevnim delom. Pri polnem delovnem času ta znaša 30 minut, pri krajšem delovnem času pa se določi sorazmerno glede na čas, prebit na delu (pri 4 urah dela, ti tako pripada 15 minut odmora). Zakon določa tudi, da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas. Ker 211. člen ZDR-1 določbe o odmorih izrecno razširja tudi na študentsko delo, je treba pri študentskem delu upoštevati navedena pravila.
Ključno vprašanje pa je: ali to pomeni, da mora biti odmor med delom tudi plačan?
Da. Ker se čas odmora med delom všteva v delovni čas, je ta čas tudi plačan. ZDR-1 v tretjem odstavku 126. člena izrecno določa, da za čas odmora med dnevnim delom delavec prejme plačilo, kot če bi delal. Pri študentskem delu je treba to določbo razlagati skupaj z 211. členom ZDR-1, ki za študente izrecno določa uporabo pravil o delovnem času ter odmorih in počitkih. Zato odmor med delom ni čas, ki bi ga bilo treba pri obračunu študentskega dela odšteti od opravljenih ur, temveč se všteva v delovni čas. Pomembno je tudi ustrezno evidentiranje opravljenega študentskega dela. ZUTD v 123.a členu določa evidenco študentskega dela, ki med drugim vsebuje tudi podatek o številu opravljenih delovnih ur, prav tako je pravna podlaga za vodenje delovnega časa študenta Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV).
Primer:
Če študent dela 8 ur, mu pripada 30-minutni odmor med delom. Ker se ta odmor všteva v delovni čas, se čas odmora pri obračunu ne odšteje.
Kaj pa malica oziroma povračilo stroškov prehrane študentu?
Pri tem je treba ločiti odmor med delom od povračila stroškov prehrane oziroma »malice«. Gre za dve različni vprašanji. Dejstvo, da je odmor med delom plačan, še ne pomeni, da študentu avtomatično pripada tudi posebno povračilo stroškov za prehrano med delom. Ali bo delodajalec študentu poleg plačanega odmora zagotovil oziroma povrnil tudi stroške prehrane med delom, je odvisno od odločitve delodajalca in ni njegova zakonska obveznost. V kolikor potrebujete pomoč, nas kontaktirajte na 01 600 15 30 ali na data@data.si.