Go to Top

Nov zakon o dolgotrajni oskrbi – sredstva bomo zbirali davkoplačevalci

Slovenija je ena najhitreje starajočih se družb, a na to nismo pripravljeni. Od petka dalje je v javno obravnavo prišel dolgo pričakovan nov zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta naj bi pripomogel k bolj pravičnemu sistemu za starostnike.

Informativni izračun plače

Si želite tudi po upokojitvi ostati aktivni na trgu dela? Vse več starejših namreč želi dodatno zaslužiti, a pri tem obdržati polno pokojnino. To je mogoče, a pogojev in omejitev je kar nekaj. Naši svetovalci vam bodo znali predstaviti pogoje, svetovati pri tem postopku in ga za vas tudi voditi. Pri nas namreč najdete vse na enem mestu! Pišite nam na [email protected].

Skupinsko svetovanje bo koristilo vsem, ki želijo razumeti razliko med s.p. in d.o.o. ter spoznati postopke pred, med in po ustanovitvi svojega podjetja.

Predlog zakona

Slovenija je hitro starajoče se država. Do leta 2050 se pričakuje velika sprememba v starostni strukturi. Danes je v Sloveniji 19,7% oseb, ki so starejše od 65 let, leta 2050 naj bi bil delež te populacije povečal na30%. S tem bi se močno povečal tudi primanjkljaj v pokojninskem sistemu. Pojavili so se že predlogi, da bi se upokojitvena starost zvišala v skladu s pričakovano življenjsko dobo, a zaenkrat tega zvišanja ne načrtujejo. Se pa že dalj časa zavedamo, da so spremembe na področju starejših nujno potrebne.

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

 V petek sta minister za zdravje Tomaž Gantar in minister za delo Janez Cigler Kralj predstavila predlog dolgo pričakovanega zakona. Gre za nov zakon o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Zakonsko besedilo so pripravljali dolgo časa in ob tem skušali najti rešitve in odgovore na najbolj pereča vprašanja starejše populacije. Javna razprava naj bi potekala 45 dni. Če bo potrebno, bodo ta čas podaljšali.

BRUTO NETO PLAČA

Nov zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša tri tipe ustanov

Z novim sistemom želijo starejšim omogočiti oporo, s katero bi lahko čim dlje ostali doma. Če to ni več mogoče, pa želi nov zakon o dolgotrajni oskrbi starejšim omogočiti dostojno bivanje v institucijah. Nov zakon o dolgotrajni oskrbi želi omogočiti, da bodo uporabniki ne glede na svoj socialno-ekonomski status in status njihove družine prejeli storitve, ki jih potrebujejo.

Ima vaše podjetje urejene pravilnike in obvezne akte? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Nov zakon o dolgotrajni oskrbi loči tri vrste domov starejših občanov: bivalni dom, skrbni dom in negovalni dom. Ti se bodo razlikovali glede na potrebe in želje posameznika. Trenutno so namreč v zelo slabem položaju predvsem starejši, ki imajo več negovalnih potreb. Pri njih namreč ni mogoče zagotoviti oskrbe v domačem okolju, domovi za starejše pa pogosto ne morejo zagotoviti kakovostne strokovne oskrbe. Nov zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša pozive za obnove obstoječih objektov in za gradnjo novih domov, hkrati pa tudi za razvoj oblik pomoči na domu. Prav tako se nov zakon o dolgotrajni oskrbi trudi za integriran sistem zdravstva in sociale – tudi za osebe, ki potrebujejo več zdravstvene oskrbe, si želijo oskrbovanje z vidika sociale.

Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa

Dodatna sredstva bomo zbirali davkoplačevalci

Delodajalci, potrebujete pomoč pri urejanju delovno-pravnih razmerij? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Država bi iz že obstoječih virov črpala 305,22 milijona evrov, dodatno pa je treba zbrati 335,85 milijona. Ta sredstva bomo zbirali davkoplačevalci. Prispevna stopnja naj bi bila 1,47 odstotka. Oseba z minimalno plačo bi tako na mesec plačala dodatnih 11 evrov, oseba s povprečno plačo pa dodatnih 21 evrov. Za upokojence bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Znesek naj bi znašal 7 evrov. Ob tem naj bi se nekoliko znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Glede na predlog, ki ga prinaša nov zakon o dolgotrajni oskrbi, naj bi se zmanjšali stroški, ki jih mora plačati oseba v institucionalnem varstvu. Pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju, pripravi in dajanju zdravil naj bi se v celoti zagotavljali iz javnih virov. Posameznik pa bi moral plačali za stroške namestitve in bivanja.

Z dodatnih prostovoljnim zavarovanjem naj bi bil posameznik upravičen tudi do storitev, ki niso vključene v osnovni paket, ki ga prinaša nov zakon o dolgotrajni oskrbi – npr. do namestitvenih storitev.

Dvojno obdavčenje fizičnih oseb

“Ne gre za dodatno obremenitev”

Po besedah namestnice generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdije Kobal Straus naj ne bi šlo za dodatno obremenitev. Nov zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi namreč pomembno zmanjšal tako obremenitev družine kot tudi lokalnih skupnosti. V Sloveniji so namreč otroci kot preživninski zavezanci še vedno zakonsko obvezani, da doplačujejo storitve za svoje starše, ki tega sami ne zmorejo. To v družinah ustvarja stiske in spodbuja družinske spore. Na udaru je t. i. sendvič generacija. Ta mora namreč hkrati skrbeti za svoje otroke in za svoje starše.

Pravni nasvet

Nepravičen sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

Nov zakon o dolgotrajni oskrbi je že deležen določenih kritik. Opozarjajo na to, da je sistem še vedno nepravičen. Nekatere storitve bodo namreč dostopne zgolj za tiste, ki se bodo dodatno zavarovali. Poleg tega nov zakon o dolgotrajni oskrbi dovoljuje, da dolgotrajno oskrbo lahko izvajajo tudi povsem zasebna podjetja. To naj bi po mnenju nekaterih v sistem vneslo še dodatno tržno logiko.

Potrebujete davčni nasvet? Rezervirajte si termin pri našem davčnem svetovalcu! Pišite nam na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja