Go to Top

Krizni dodatek ste prejeli, a je manjši kot 200 evrov: zakaj?

Krizni dodatek je ena od oblik pomoči iz naslova sedmega interventnega zakona (PKP7), ki ga je Državni zbor sprejel 29. 12. 2020. Kaj če ste prejeli krizni dodatek, a je manjši kot 200 evrov?

Informativni izračun plače

PKP7 se prinaša številne solidarnostne dodatke za najranljivejše prebivalstvo. V mesecu januarju 2021 je bil tako izplačan dodatek za upokojence, študenti lahko do konca meseca, ko bodo tudi prejeli dodatek, oddajo vlogo za enkratno izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za študente. Do konca meseca bodo otroški dodatek v višini 50 evrov prejeli tudi starši otrok do 18 leta starosti s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živi v Sloveniji. Poleg pomoči prebivalstvu, interventna zakonodaja nudi pomoč tudi podjetjem. Če bi radi kakšno obliko pomoči uveljavljali tudi vi, a niste prepričani, do česa je vaše podjetje upravičeno, pišite naši pravni službi na [email protected].

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Krizni dodatek: komu pripada?

Krizni dodatek pripada vsem zaposlenim, ki delajo in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegala dvakratnika minimalne plače. Vsak zaposleni, katerega plača ne presega 1.881,16 evra bruto, bo tako ob izplačilu decembrske plače dobil krizni dodatek v višini 200 evrov.

Kaj v primeru, da vam je bila plača izplačana, kriznega dodatka pa niste prejeli? Kaj če ste krizni dodatek dobili, a je manjši kot 200 evrov? V nadaljevanju predstavljamo nekatere razloge, zakaj so vam morda bili izplačani nižji zneski kriznega dodatka.

PKP7 je potrjen: kaj prinaša podjetjem?

1. Krizni dodatek in skrajšan delovni čas

Višina kriznega dodatka je odvisna od oblike pogodbe o zaposlitvi. Če imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ste upravičeni do kriznega dodatka, ki je sorazmeren delovnemu času, za katerega ste sklenili pogodbo o zaposlitvi.

Minimalna plača 2021 bo višja: koliko po novem znaša?

Delavec ima pravico do 200 evrov kriznega dodatka, četudi ima pogodbo o zaposliti za skrajšan delovni čas, le v primeru da:

  • dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu.

2. Krizni dodatek in bolniška

Če je delavcu odrejena bolniška odsotnost, je skladno s PKP7 upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka. Če je delavcu veljala bolniška odsotnost nekaj dni, ostale dni v mesecu pa je delal, je upravičen do sorazmernega deleža izplačila kriznega dodatka. Če mu je bolniška odsotnost odrejena za obdobje celega meseca in zaposleni torej ni delal, do dodatka ni upravičen.

Pravni nasvet

3. Krizni dodatek in dopust

Če je delavec bil na dopustu in dela ni opravljal, mu za te dneve krizni dodatek ne pripada. Delavcu, ki izrablja letni dopust, pripada sorazmerni del kriznega dodatka le, če je bil odsoten nekaj dni v mesecu (torej dodatek se mu izplača za tiste dni, ko je dejansko delal). Če je bil delavec odsoten z dela na praznični dan (na primer 25. decembra), bi pa na ta dan dejansko delal, mu prav tako pripada krizni dodatek.

4. Krizni dodatek in božičnica

Božičnica kot del plače za poslovno uspešnost je v mesecu decembru razveselila marsikaterega delavca. Njeno izplačilo lahko vpliva na višino izplačila kriznega dodatka. Božičnica ni ovira za izplačilo kriznega dodatka, toda morate k svoji plači v prišteti znesek izplačane nagrade in preveriti, ali izpolnjujete pogoj, da vaša plača ne presega 1.881,16 evrov bruto.

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja