Go to Top

Zakonodaja

Davčne blagajne: Prednosti in slabosti obeh modelov

Vlada je sprejela Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v republiki Sloveniji s skrajnim rokom uvedbe 1. 1. 2016, kot je bilo določeno v programu dela vlade. O tem, da bo za manjše število računov poslovanje mogoče preko portala eDavki, smo pisali že tukaj. Dva modela davčnih blagajn Delovna skupina za uvedbo davčnih blagajn pri Ministrstvu za finance je proučila dva temeljna modela oziroma sistema davčnih blagajn, in sicer:  klasične davčne blagajne Nadaljuj z branjem

Davčni nadzor: Če prekrška ni, mora stroške poravnati davčni organ

Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2. V prvem delu članka smo pisali o tem, kdaj in kje se inšpekcijski nadzor opravlja ter kakšne so globe za oviranje davčnega inšpekcijskega postopka, v drugem delu pa pišemo o stroških postopka in o tem, kdo jih mora poravnati. Davčni nadzor prinese stroške – kdo jih mora poravnati? V času davčnega inšpekcijskega nadzora ima vsak zavezanec za davek stroške Nadaljuj z branjem

Porodniški dopust: S.p.-jevkam v času trajanja prispevke plačuje država

Samostojne podjetnice, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, imajo prav tako pravico do materinskega dopusta in nadomestila. Med porodniškim dopustom jim prispevke plačuje država.  Samostojna podjetnica nastopi materinski oziroma porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon o starševskem Nadaljuj z branjem

Davčne blagajne neobvezne za male zavezance

Vlada je sprejela Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v republiki Sloveniji s skrajnim rokom uvedbe 1. 1. 2016, kot je bilo določeno v programu dela vlade. Ministrstvo za finance je na tej podlagi pripravilo predlog zakona, s katerim bodo uvedene davčne blagajne v obliki postopka potrjevanja računa pri Finančni upravi RS v postopku izdaje računa pri gotovinskem poslovanju. Več o tem smo pisali že tukaj. Davčne blagajne bodo povezane Nadaljuj z branjem

Pravica do odmora nekaterim zaposlenim ne pripada

Pravica do odmora in pravica do počitka med dvema delovnimi dnevoma je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Koliko odmora med delovnim časom pripada delavcu?  Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar Nadaljuj z branjem

Davčne blagajne: Globe predvidene tudi za kupce

Siva ekonomija ima številne negativne posledice, ki jih je nujno treba preprečiti.  S tem namenom je Vlada RS sprejela Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji. Neobvezno izvajanje postopka potrjevanja računov po predlogu zakona je predpisano s 1. decembrom 2015, obvezno izvajanje postopka potrjevanja računov pa z 2. januarjem 2016. Davčne blagajne bodo samo za gotovinsko poslovanje Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakona, s katerim bodo uvedene davčne blagajne v Nadaljuj z branjem

Neprijavljeni invalidi se ne vštevajo v kvoto

Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov določa delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih pri posameznem delodajalcu, dokazila o izpolnjevanju kvote, obračunavanje in plačevanje obveznosti ter vzpodbude za zaposlovanje invalidov, pomoč delodajalcem zaradi zaposlenih invalidov po pravilu »de minimis« ter nadzor. Več o temu smo pisali že tukaj. Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki zaposluje najmanj 20 oseb. Kvota se določi različno po dejavnostih, in sicer glede na področja Nadaljuj z branjem

Davčne obveznosti je treba poravnati kljub pritožbi

Pritožba zoper odločbo o odmeri davka Zoper odločbo o odmeri davka je dovoljeno vložiti pritožbo v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. Izjema je odmerna odločba, izdana v davčnem inšpekcijskem nadzoru, zoper katero je dovoljeno vložiti pritožbo v roku 30 dni od vročitve odločbe. Če se odločba vroča z navadno vročitvijo (ne osebno), je pritožbo mogoče vložiti v roku 30 dni od datuma odpreme odločbe, ki je naveden na Nadaljuj z branjem

Zaposlovanje na črno: Zaloteni delodajalci morajo delavca zaposliti za nedoločen čas

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona. O delu na črno – kaj je Nadaljuj z branjem

VEM točka omogoča spremembo imena, sedeža in dejavnosti podjetja

Družbeniki več-osebne družbe pred postopkom spremembe d.o.o. na VEM točki, pripravite skupščinski sklep! Referenti VEM točke DATA, ne le, da pripravimo dokumentacijo za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)  z več družbeniki, ampak lahko podjetje tudi še po ustanovitvi, brezplačno, opravlja spremembe podatkov v svojem podjetju,  na točki VEM. Katere spremembe omogoča VEM točka? Spremembe, ki jih lahko družbeniki, ki imajo družbeno pogodbo svojega podjetja v VEM obliki, opravijo na Nadaljuj z branjem

Samozaposlenim, ki ne izdelajo ocene tveganja, do 10.000 evrov globe

Samozaposlena oseba je v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve. Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev Nadaljuj z branjem

Ob izpolnjevanju posebnih kriterijev se število dni dopusta poveča

V prvem delu smo pisali o pravicah delavcev glede koriščenja letnega dopusta, ki jih imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V drugem delu pišemo o pravicah glede daljšega oziroma krajšega letnega dopusta. Kdaj ima delavec pravico do daljšega letnega dopusta od minimalnega? Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni, če delavec izpolnjuje posebne kriterije. Nekatere od teh kriterijev določa že zakon Nadaljuj z branjem

Odsotnost z dela zaradi bolezni ne vpliva na koriščenje letnega dopusta

Letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejša vprašanja in odgovore v zvezi z koriščenjem letnega dopusta. Kdaj se pridobi pravica do letnega dopusta? Ali ima vsak delavec pravico do letnega dopusta? Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, ne glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas, za opravljanje Nadaljuj z branjem

Zakon o delovnih razmerjih: Globa za diskriminacijo do 20 tisoč evrov

Diskriminacijo na delovnem mestu prepoveduje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec mora zagotavljati enako obravnavo vsakomur ne glede na osebne okoliščine tako pri samem zaposlovanju kot tudi ves čas trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V prvem delu članka smo pisali o tem, kaj je zakonsko opredeljeno kot diskriminacija in kako lahko delavec ukrepa, ko je žrtev diskriminacije. V drugem delu pa pišemo o tem, kako Nadaljuj z branjem