V prvem delu smo pisali o kratkotrajnem delu, v drugem delu smo objavili odgovore na konkretna vprašanja iz področja kratkotrajnega dela, v tretjem delu pa objavljamo odgovore na konkretna vprašanja glede sosedske in sorodstvene pomoči. Ali gre za kršitve, če vam bi pri kakšnih delih pri hiši in okolici pomagali prijatelji, ki niso sorodniki in ne sosedi, delo pa bi bilo opravljeno popolnoma brezplačno, kot medsebojna pomoč? Glede na vprašanje, ali Nadaljuj z branjem
Kontrola trga dela: Hrvati še ne bodo smeli prosto delati pri nas
Pisali smo že o tem, da ima Republika Slovenija z vsemi državami članicami, razen z Republiko Hrvaško, v praksi uveljavljeno pravico do prostega pretoka delavcev. Več na povezavi. Dvoletno prehodno obdobje za zaposlovanje in delo državljanov Hrvaške v Sloveniji po hrvaškem vstopu v EU bi se končalo s 1. 7. 2015, vendar so na ministrstvu za delo predlagali podaljšanje prehodnega obdobja za nadaljnja tri leta. Zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji je Nadaljuj z branjem
Delo prek s.p. za enega naročnika dovoljeno, a pod dvema pogojema
Novi zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), je nekoliko uredil status samostojnih podjetnikov, ki delajo samo za eno podjetje. 213. člen ZDR-1: Ekonomsko odvisna oseba je samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava, osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter sama ne zaposluje delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika. Glede na novi zakon Nadaljuj z branjem
Olajšave za zaposlitev pripomogle k manjšanju brezposelnosti mladih
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec aprila registriranih 27.665 brezposelnih oseb v starosti od 15 do 29 let, kar je za 4.246 oseb oziroma 13,3% manj kot aprila 2014. V primerjavi z marcem 2015 se je brezposelnost mladih znižala za 1.348 oseb oziroma za 4,6%. V letošnjem letu (januar – april) se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 11.068 mladih, kar je 15 % manj kot v Nadaljuj z branjem
Porodniški dopust: S.p.-jevkam v času trajanja prispevke plačuje država
Samostojne podjetnice, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, imajo prav tako pravico do materinskega dopusta in nadomestila. Med porodniškim dopustom jim prispevke plačuje država. Samostojna podjetnica nastopi materinski oziroma porodniški dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda. Prispevki se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon o starševskem Nadaljuj z branjem
Pravica do odmora nekaterim zaposlenim ne pripada
Pravica do odmora in pravica do počitka med dvema delovnimi dnevoma je določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Koliko odmora med delovnim časom pripada delavcu? Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora med dnevnim delom v trajanju 30 minut. Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar Nadaljuj z branjem
Neprijavljeni invalidi se ne vštevajo v kvoto
Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov določa delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih pri posameznem delodajalcu, dokazila o izpolnjevanju kvote, obračunavanje in plačevanje obveznosti ter vzpodbude za zaposlovanje invalidov, pomoč delodajalcem zaradi zaposlenih invalidov po pravilu »de minimis« ter nadzor. Več o temu smo pisali že tukaj. Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki zaposluje najmanj 20 oseb. Kvota se določi različno po dejavnostih, in sicer glede na področja Nadaljuj z branjem
Zaposlovanje na črno: Zaloteni delodajalci morajo delavca zaposliti za nedoločen čas
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno in kaj je nedovoljeno oglaševanje. Zakon določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona. O delu na črno – kaj je Nadaljuj z branjem
Samozaposlenim, ki ne izdelajo ocene tveganja, do 10.000 evrov globe
Samozaposlena oseba je v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve. Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev Nadaljuj z branjem
Ob izpolnjevanju posebnih kriterijev se število dni dopusta poveča
V prvem delu smo pisali o pravicah delavcev glede koriščenja letnega dopusta, ki jih imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V drugem delu pišemo o pravicah glede daljšega oziroma krajšega letnega dopusta. Kdaj ima delavec pravico do daljšega letnega dopusta od minimalnega? Minimalni letni dopust v trajanju 4 tednov se poveča za ustrezno število dodatnih dni, če delavec izpolnjuje posebne kriterije. Nekatere od teh kriterijev določa že zakon Nadaljuj z branjem
Odsotnost z dela zaradi bolezni ne vpliva na koriščenje letnega dopusta
Letni dopust določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). V nadaljevanju vam predstavljamo najpogostejša vprašanja in odgovore v zvezi z koriščenjem letnega dopusta. Kdaj se pridobi pravica do letnega dopusta? Ali ima vsak delavec pravico do letnega dopusta? Vsak delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, ne glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen ali nedoločen čas, za polni ali krajši delovni čas, za opravljanje Nadaljuj z branjem
Obrazec M-4: Zaradi težav z e-podpisom prav tako podaljšan rok oddaje
Vsi dajalci podatkov, ki so po evidenci zavoda dolžni posredovati podatke na obrazcih M-4 za določene kategorije zavarovancev do 30. 4. tekočega leta za preteklo koledarsko leto, prejmejo obvestilo z navodilom za prijavo v spletno aplikacijo in avtentikacijsko kodo za prvo prijavo v spletno aplikacijo. Obvestilo vsebuje poleg avtentikacijske kode z datumom izteka veljavnosti te kode tudi registrsko številko in naziv dajalca podatkov. Obrazec M-4 Dajalci podatkov, ki imajo sicer Nadaljuj z branjem
Zavod za zaposlovanje bo vračal prispevke za socialno varnost
Zavod za zaposlovanje RS je pripravil ukrep, namenjen delodajalcem z območij z visoko brezposelnostjo. Za zaposlitev brezposelne osebe bodo delodajalcem povrnili prispevke za socialno varnost. Kateri delodajalci lahko uveljavljajo povračilo prispevkov? Delodajalci (podjetja), ki se ukvarjajo s tržno dejavnostjo in imajo sedež ali prebivališče v v območjih z visoko brezposelnostjo. Delodajalci lahko povračilo prispevkov uveljavljajo za tiste dejavnosti, ki jih na navedenem območju z visoko brezposelnostjo tudi dejansko opravljajo. Zaposlitev brezposelne osebe Nadaljuj z branjem
Zakon o delovnih razmerjih: Globa za diskriminacijo do 20 tisoč evrov
Diskriminacijo na delovnem mestu prepoveduje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec mora zagotavljati enako obravnavo vsakomur ne glede na osebne okoliščine tako pri samem zaposlovanju kot tudi ves čas trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. V prvem delu članka smo pisali o tem, kaj je zakonsko opredeljeno kot diskriminacija in kako lahko delavec ukrepa, ko je žrtev diskriminacije. V drugem delu pa pišemo o tem, kako Nadaljuj z branjem