Predporočna pogodba – kdaj jo skleniti in čemu je namenjena?

Predporočna pogodba

Predporočna pogodba je namenjena temu, da vsak od (bodočih) zakoncev zaščititi svoje premoženje in svoj finančni položaj v primeru ločitve. Takšna pogodba, pa se lahko podpiše tudi med trajanjem zveze same in ne samo pred sklenitvijo zveze. Zato morda pogosteje uporabljeni izraz ‘predporočna pogodba’ ni najbolj ustrezen in je lahko zavajajoč.

Informativni izračun plače

Predporočna pogodba oz. pravilneje pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je uzakonjena v Družinskem zakoniku in se veljavno sklepa od sredine aprila 2019 naprej. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema.

Predporočna pogodba ni obvezna, je pa smiselna. Zakaj? S predporočno pogodbo partnerja sporazumno določita režim delitve premoženja, tako skupnega kot tistega, ki je nastalo pred nastankom zveze. V primeru razveze zakonske zveze namreč vse pogosteje prihaja do sporov. Lastniki podjetij in samostojni podjetniki se zatorej tudi v Sloveniji vse pogosteje zatekajo k tovrstnim pogodbam.

 PRIJAVITE SE NA SEMINAR ZASLUŽI DENAR S SVOJIM HOBIJEM ALI IDEJO!

Posebno in skupno premoženje

Ločimo posebno premoženje in skupno premoženje zakoncev.

Posebno premoženje zakoncev je tisto:

1. ki ga ima vsak od zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze ter ostane njegova last in lahko z njim prosto razpolaga;
2. vsako drugo premoženje, ki ga je kako drugače pridobil v času trajanja zakonske zveze (na primer darila, dediščina) in
3. pravice, ki so vezane na njegovo osebo (na primer preživnine, invalidnine,…).

Skupno premoženje zakoncev je tisto, ki sta ga pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Skupno premoženje je skupna last zakoncev, ki ga upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Deleža pri skupnem premoženju zakoncev sta nedoločena.

Informativni izračun dohodnine

Predporočna pogodba – kakšen je  postopek sklenitve?

1. poslovna sposobnost obeh partnerjev;
2. morata biti oba sposobna razumeti namen sklepanja pogodbe,
3. sporazumna odločitev glede podpisa pogodbe (oba morata izraziti svobodno voljo za sklenitev pogodbe, v nasprotnem primeru je takšna pogodba izpodbojna);
4. priporočljivo, da predporočno pogodbo sestavi odvetnik ob upoštevanju določb Družinskega zakonika;
5. seznanjenje obeh bodočih zakoncev glede svojega premoženjskega stanja;
6. predporočna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (notar preveri, da pogodba ne nasprotuje moralnim načelom);
7. vpis pogodbe v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij (to naj bi vodila notarska zbornica), zaradi zaščite tretjih oseb, s katerimi zakonca vstopata v pravna razmerja.

Želim se prijaviti na e-novice

Predporočna pogodba – uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe

Izpodbojnost bo lahko po splošnih pravilih civilnega prava uveljavljal zakonec, ki ni bil seznanjen s premoženjskim stanjem drugega zakonca. To mora uveljavljati v enem letu po tem, ko je izvedel za okoliščine v zvezi s premoženjskim stanjem drugega zakonca, vendar najpozneje tri leta po sklenitvi pogodbe.