Go to Top

Smrt podjetnika: kaj se zgodi z s.p.?

Smrt podjetnika je v vsakem primeru tragična situacija. Ta pa se še zaplete, če je bil pokojni samostojni podjetnik. Kaj se zgodi z s.p., če umre lastnik?

Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zato je smrt podjetnika razlog, da s.p. preneha. Vendar v pravni službi podjetja Data, d.o.o., poudarjajo, da s.p. v tem primeru ni avtomatično izbrisan iz Poslovnega registra Slovenije. AJPES namreč po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra šele, če v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju nihče od dedičev podjetnika ne predloži izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje.

Smrt podjetnikaKo družino doleti smrt podjetnika, sledi zapuščinska razprava. V obdobju pred zapuščinsko obravnavo podjetje podjetnika ne »miruje«. Kontinuiteta se zagotavlja z dedovanjem. Podjetje podjetnika (podjetniško premoženje) je namreč, tako kot ostale premoženjske pravice, predmet dedovanja in sodi v zapuščino pokojnika. Zakon o dedovanju določa, da pokojnikova zapuščina po samem zakonu preide na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Torej ne šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V trenutku smrti podjetnika tako med njegovimi dediči nastane t. i. dediščinska skupnost. Topomeni, da so že s trenutkom njegove smrti vsi dediči skupaj nosilci premoženja, pravic in obveznosti zapustnika. Dediči do dokončne delitve skupno upravljajo dediščino in razpolagajo z njo. Torej upravljajo tudi s podjetjem pokojnika.

Dnevi podjetništva 2018

Smrt podjetnika: gre lažje, če je v s.p. imenovan prokurist?

V primerih, ko je dedičev več, je vsekakor priporočljivo, da podjetnik poskrbi za zastopanje podjetja tudi za primer svoje smrti. Prokura je zgolj ena izmed možnosti. Prokura, ki upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost podjetnika (razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin), namreč v primeru smrt podjetnika ne preneha. Zato lahko prokurist še naprej zastopa podjetnika oz. v primeru smrti njegove dediče. Lahko pa podjetnik kadarkoli imenuje tudi posebnega zastopnika za primer svoje smrti. Ta bo od trenutka njegove smrti pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika. Dedič podjetnika lahko seveda tako prokuro kot tudi pooblastilo pooblaščencu za primer smrti kadarkoli prekliče.

Kaj pa, če podjetnik nima zastopnika za primer smrti ali prokurista? Tega lahko v primeru podjetnikove smrti na predlog imenuje tudi sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes. Funkcija takšnega zastopnika preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča ali z imenovanjem novega zastopnika s strani dedičev.

Kaj pa zaposleni?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik.

Kaj se bo zgodilo s pogodbami o zaposlitvi v primeru smrt podjetnika, je tako odvisno od tega, ali bodo dediči nadaljevali z dejavnostjo zapustnika ali ne. Če ob smrti delodajalca njegovo premoženje, vključno z njegovim podjetjem, preide na dediče in ti nepretrgoma nadaljujejo z dejavnostjo, potem tudi pogodbe o zaposlitvi ne prenehajo. Če dediči ne nadaljujejo z dejavnostjo zapustnika, pogodbe o zaposlitvi po zakonu prenehajo s smrtjo delodajalca.

Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Za poseben primer gre, če je delodajalec (s.p.- fizična oseba) opravljal dejavnost, ki je vezana na njegovo osebo in po njegovi smrti ne preide na dediče in ti niti ne morejo nadaljevati z njo (npr. samostojni kulturni ustvarjalec). Pravniki podjetja Data, d.o.o., razlagajo, da dediči v takem primeru tudi pogodb o zaposlitvi ne morejo prevzeti. Pogodbe s smrtjo delodajalca prenehajo veljati. Podobno je tudi v primerih, ko je na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi delo delavca vezano na konkretno osebo delodajalca (npr. osebni tajnik ipd.). V teh primerih namreč ni podlage za ohranitev zaposlitve z dediči delodajalca, zato pogodbe o zaposlitvi s smrtjo delodajalca prenehajo.

Kdo plača neizplačane plače in kdaj?

Kadar nadaljuje podjetje dedič (ali več njih) kot univerzalni pravni naslednik, nanj preidejo vsa pravna razmerja podjetnika v zvezi s podjetjem.

Za zapustnikove dolgove odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja. To pomeni, da upnikom podjetja, ki ga je podedoval, odgovarja tako s podedovanim premoženjem, kot tudi lastno, ki jo je imel morda že pred tem dedovanjem. Odgovarja za dolgove podjetja zgolj do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Izplačilo plače, zagotavljanje dela in s tem povezano organiziranje delovnega procesa praviloma – če gre za dejavnosti, ki niso osebno vezane na konkretnega delodajalca – lahko izvršuje njegov pravni naslednik.

Če pogodba o zaposlitvi preneha veljati zaradi smrti delodajalca – fizične osebe, delavec nima pravice do odpravnine. Če so delavcem prenehale pogodbe o zaposlitvi zaradi smrti delodajalca, ker delodajalčevi dediči oziroma pravni nasledniki ne nadaljujejo nepretrgano z njegovo dejavnostjo, Zakon o delovnih razmerjih namreč ne predvideva plačila odpravnine.

Pripravila: pravna služba podjetja Data, d.o.o.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja