Go to Top

Nasilje na delovnem mestu: ukrepajte!

Nasilje na delovnem mestu je težava, ki so ji pogosto izpostavljeni zaposleni v stiku s strankami. Ali ste kot delodajalec dolžni sprejeti in izvesti ukrepe za zmanjševanja tveganja nasilja s strani tretjih oseb? Preverite, kajti kazni so visoke!

Nasilje na delovnem mestu in še posebno nasilje tretjih oseb ima resne negativne posledice tako za posameznika in njegovo družino kot tudi za sodelavce in delovno organizacijo ter ostale uporabnike storitev organizacije in celotno družbo. Zato mora delodajalec za delovna mesta, ki so izpostavljena nevarnosti nasilja tretjih oseb, sprejeti preventivne ukrepe. Ti so na primer:

  • usposabljanje zaposlenih za prepoznavanje in ravnanje v primeru verbalnega in fizičnega nasilja,
  • namestitev pregrade oziroma okenca, ki onemogoča neposreden stik delavca s stranko,
  • namestitev gumba za klic v sili,
  • delo v parih,
  • varovanje,
  • namestitev videokamer…

Globe vse do 40.000 evrov

Delodajalec mora namreč poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata in omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto. To mora urediti na tistih delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb. Hkrati mora načrtovati postopke za primere nasilja na delovnem mestu in z njimi seznaniti delavce, ki na takih delovnih mestih delajo. Če tega ne stori, je lahko kaznovan za prekršek. Globe znašajo od 2.000 do 40.000 evrov za delodajalca in od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca.

Ukrepi naj bodo določeni v pravilniku

Običajno delodajalec te ukrepe določi v internem pravilniku. Pravniki podjetja Data z bogatimi izkušnjami na področju delovnega prava za vsako podjetje pripravimo učinkovit in z zakonodajo usklajen pravilnik za preprečevanje nasilja na delovnem mestu s strani tretjih oseb in njegovega obvladovanja.

Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Na brezplačnem seminarju Obveznosti delodajalcev od A do Ž vas bomo seznanili z vsemi obveznostmi, ki se od delodajalca pričakujejo od dne ustanovitve podjetja.

Najbolj izpostavljena delovna mesta

Zakon o varstvu in zdravju pri deluNasilje na delovnem mestu v 23. členu določa, da mora delodajalec na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, poskrbeti za ustrezno ureditev delovnega mesta in opremo. Gre za ureditev in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata in omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto. Obenem pa je tudi dolžnost delodajalca, da načrtuje postopke za primere nasilja in seznani z njimi delavce, ki na takih delovnih mestih delajo. Običajno gre za delovna mesta:

  • kjer imajo delavci opravka z denarjem in drugim premoženjem,
  • ki zahtevajo stalen ali pogost stik z drugimi ljudmi: blagajniška delovna mesta, recepcije, delovna mesta voznikov mestnega prometa (vozniki avtobusov in taksijev), dežurne lekarne, druga delovna mesta z okenci za delo s strankami (upravne enote, pošte, banke), gostinski lokali, bencinski servisi, pa tudi določena delovna mesta v javnih službah (Zavod za zaposlovanje, centri za socialno delo…).

Ste v sedanji službi pogosto izpostavljeni nasilju? Razmislite o samozaposlitvi!

Finančne in organizacijske prednosti ter slabosti samozaposlitve.

Kdaj mora delodajalec ukrepati?

Tako je delodajalec dolžan izvesti določene ukrepe, če:

  • gre za delovna mesta, ki so izpostavljena večji nevarnosti za nasilje tretjih oseb,
  • pravni predpisi od delodajalca zahtevajo, da sprejme in izvede ukrepe za zmanjševanja tveganja nasilja s strani tretjih oseb (npr. področna kolektivna pogodba na ravni dejavnosti).

Gre za dve vrsti ukrepov, tehnične (npr. namestitev opreme, ki onemogoča neposreden stik delavca s stranko ter opremo za klic v sili) in organizacijske ukrepe (določitev postopkov ravnanja ter izvedba usposabljanja delavcev za prepoznavanje in ravnanje s težavnimi strankami).

Ločevati je potrebno nasilje na delovnem mestu, ki poteka med sodelavci, in nasilje, ki ga povzročajo osebe, ki niso zaposlene v tej organizaciji. Z opredelitvijo trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu se je namreč pojavila potreba po ločevanju. Ločimo torej:

  • Psihično, fizično in seksualno nasilje in nadlegovanje, ki v delovni organizaciji potekajo med zaposlenimi v različnih oblikah in na različnih nivojih (opredeljeno v Zakonu o delovnih razmerjih – ZDR-1 v 7. členu, Zakonu o varstvu in zdravju pri delu – ZVZD-1 v 24. členu, področne kolektivne pogodbe).
  • Oblike nasilja, ki jih na delovnem mestu povzročajo tretje osebe (opredeljeno v ZVZD-1 v 23. členu).

Kateri pravilniki so obvezni, če zaposlujete?

Pravniki podjetja Data na podlagi svojih izkušenj vsem delodajalcem svetujejo tudi pripravo Pravilnika o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu. Z njim delodajalec ureja način prepoznavanja, preprečevanja in odpravljanja posledic spolnega ali drugega trpinčenja na delovnem mestu. Tak pravilnik je v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu obvezen za vse pravne osebe in samostojne podjetnike, ki zaposlujejo. Pisali pa smo tudi o drugih obveznih internih aktih podjetja, ki zaposluje delavce. 

Pripravila: pravna služba podjetja Data, d.o.o.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja