Kdaj se zgodi, da delodajalec zamuja z izplačilom plače ali pa regresa. Kako postopati v takšnem primeru? Kakšne pravice ima delavec, kadar delodajalec zamuja z izplačili?
>>> Ob službi lahko dodatno zaslužite. Vaše hobije spremenite v dobičkonosen posel. Kako? To izveste na brezplačnem izobraževanju Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo.
Delodajalec zamuja z izplačili – kaj lahko storijo zaposleni?
Ker gre za denarno terjatev, jo lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. To pomeni, da vloži tožbo.
>>> Regres 2018: Kdaj in v kakšni višini mora biti izplačan?
Vseeno je bolje, če delavec najprej poskuša svoje pravice uveljaviti pri delodajalcu. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč pravi, da če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic, kot je denimo obveznost do izplačila plače, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec svoje obveznosti izpolni.
Delodajalec mora v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca plačo izplačati oziroma izpolniti obveznosti. V nasprotnem primeru pa ima delavec v roku 30 dni od poteka roka možnost vložiti tožbo.
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let. Delavec sicer terjatve lahko sodno uveljavlja tudi po poteku tega roka, vendar če bo delodajalec ugovarjal zastaranje, sodišče o zahtevku ne bo odločalo.
>>> Potrebujete nasvet glede delovnopravne zakonodaje? Preverite naše pravno svetovanje!
Izredna odpoved delavca
Če delodajalec še naprej zamuja z izplačili, ima delavec pravico do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, zaradi krivde delodajalca.
Delavec lahko med drugim izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:
- mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
- mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
- mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
- delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost.
Delavec je v takšnem primeru, kljub temu, da je pogodbo o zaposlitvi odpovedal sam, upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Prav tako je upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Hkrati pa lahko uveljavlja tudi pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost.
Možna je tudi anonimna prijava delodajalca
Delavec lahko kršitve delovnopravne zakonodaje, torej tudi primere, ko njegov delodajalec zamuja z izplačili, prijavi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Pri tem mora biti pozoren, da navede čim več podatkov, ki jih bodo lahko pri svojem delu uporabili inšpektorji. Pri prijavi kršitve pa ni nujno, da se delavec razkrije, saj je namreč možna tudi anonimna prijava. Kako jo oddati in kaj mora vsebovati, smo pojasnili v prispevku Anonimna prijava kršitev delovnopravne zakonodaje.
>>> Registracija s. p. ali ustanovitev d. o. o. je na VEM točki DATA povsem preprosta. Da pa samozaposlitev ne bo prevelik šok, se pred odprtjem podjetja seznanite z vsemi prednostmi in slabostmi, ki jih prinaša samostojna podjetniška pot.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
