Go to Top

Promocija zdravja na delovnem mestu zanima tudi inšpektorje

Promocija zdravja na delovnem mestu oziroma načrt zanjo bo ob obisku zanimala tudi inšpektorja za delo.

Načrt morajo namreč pripraviti in izvajati vse pravne osebe, ki imajo zaposlene delavce. Zahteva ga Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Samozaposleni načrta ne potrebujejo, morajo pa vseeno po smernicah Ministrstva za zdravje skrbeti za svoje zdravje in dobro počutje.

Delodajalci morajo, kot narekujejo smernice Ministrstva za zdravje, po zakonu načrtovati, izvesti, spremljati in dokumentirati:

  • zagotavljanje varnosti in zdravje delavcev pri delu,
  • izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki,
  • sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja in nadlegovanja
  • načrtovati, izvesti in spremljati promocijo zdravja na delovnem mestu.

Kako se lotiti priprave načrta za promocijo zdravja na delovnem mestu?

Delodajalci morajo najprej določiti odgovorno osebo, ki bo skrbela za promocijo zdravja na delovnem mestu, ta pa mora oblikovati skupino, ki bo pripravila načrt, svetujejo na Ministrstvu za zdravje v svojih smernicah.

promocija zdravja na delovnem mestuPred pripravo načrta morajo pripravljavci najprej oceniti, kakšne potrebe glede izboljšanja zdravja in dobrega počutja imajo zaposleni v posameznem podjetju. Kolektiv, ki ga sestavlja množica športnikov, bo imel drugačen načrt za promocijo zdravja na delovnem mestu kot kolektiv, kjer prevladujejo starejši delavci, ki jih morda že pestijo kronične težave z zdravjem.

Pripravljavci morajo na primer oceniti prehranjevalne navade zaposlenih, pogostost gibanja, razširjenost slabih razvad, kakovost komunikacije v kolektivu, stresnost delovnega okolja, način organizacije dela in podobno. Pri tem si lahko pomagajo z vprašalnikom za zaposlene, vendar pa morajo biti pri tem pozorni, da varujejo osebne podatke.

Na podlagi ocene stanja skupina nato izdela načrt promocije zdravja na delovnem mestu, v katerem opredeli ukrepe za izboljšanje in naredi časovni načrt.

Med aktivnostmi so lahko:

  • uvedba gibljivega delovnega časa ali dela od doma,
  • sodelovanja zaposlenih pri organizaciji dela,
  • vseživljenjsko učenje z zamenjavo delovnih mest ali izobraževalnimi tečaji,
  • ponujanje zdrave malice ali kosila,
  • spodbujanje zdravega prehranjevanja z osveščanjem o zdravi prehrani,
  • spodbujanje vožnje s kolesom,
  • ureditev prostora za malico in za druženje,
  • zagotovitev ergonomskih sedišč,
  • namestitev pitnikov za vodo,
  • spodbujanje podpore med sodelavci pri usklajevanju dela in družinskega življenja,
  • spodbujanje komunikacije;
  • uvedba mehanizmov za obvladovanje in zmanjševanje stresa, npr. tečajev sprostitve ali tečajev za obvladovanje stresa na delovnem mestu,
  • spodbujanje telesne dejavnosti s športnimi aktivnostmi, npr. skupinsko pripravo in udeležbo na rekreacijskih športnih tekmovanjih, športnim tečajem, skupinsko rekreacijo, organizacijo športnega dogodka v podjetju, itn.

Po priporočilih ministrstva za zdravje naj podjetja izberejo take aktivnosti, ki ne stanejo veliko ter uporabijo vire, ki jih že imajo. Aktivnosti morajo biti dostopne vsem zaposlenimi, ti pa se jih udeležujejo prostovoljno.

Ena aktivnost ima lahko tudi več učinkov, tak primer je spodbuditev kolektiva, da se odloči za skupinski šport. Ob gibanju se s tem pripomore še k izboljšanju komunikacije med zaposlenimi, timskemu duhu in boljšemu počutju na delovnem mestu.

Za kršitve iz Zakon o varnosti in zdravju pri delu lahko inšpektor napiše podjetju kazen v višini od 2.000 do 40.000 evrov, samozaposlenemu od 500 do 10.000 evrov, odgovorni osebi podjetja od 500 do 4.000 evrov ter delavcu od 100 do 1.000 evrov.

Med najbolj znane obveznosti delodajalca po omenjenem zakonu sodi tudi to, da morajo zaposleni, honorarni sodelavci, študenti in dijaki opraviti usposabljanje iz zdravja in varstva pri delu. Zaposleni se morajo usposabljanja udeležiti ob zamenjavi delodajalca ali delovnega mesta, skladno z oceno tveganja pa morajo znanje tudi obnavljati. Zaposlene lahko napotite na usposabljanja tudi k nam na seminar Varstvo in zdravje pri delu.

O obveznostih delodajalcev glede zdravja delavcev smo pisali tudi v prispevkih Izpit iz varnosti in zdravja pri delu tudi za študente in dijake ter Ugotovljenih vedno več kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu.

Če potrebujete pri izpolnjevanju vseh zahtev delovnopravne zakonodaje pomoč, se lahko obrnete na naše svetovalce na 01 600 1530 ali jim pišete na data@data.si.

DATA info

Željni novega znanja? Preverite brezplačne delavnice in plačljive seminarje!

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja