Kolikšna je obdavčitev podružnic tujih podjetij v Sloveniji?

V zadnjem času se je na nas obrnilo kar nekaj tujih podjetij zaradi (potencialnih) odločitev, da bi v Sloveniji ustanovilo podružnico ali hčerinsko družbo. Jasno je, da poslovanje navedenih oblik podleže vsej slovenski zakonodaji, pri podružnicah so pa tudi izjeme.

O tem, kakšen je postopek registracije podružnice smo pisali že tukaj.

Podružnica ni pravna oseba in se kot taka ne šteje za davčnega rezidenta Slovenije, je v primerih, ko na ozemlju Slovenije opravlja neko pridobitno dejavnost, zavezanka za davek od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO) kot nerezidentka.

Kolikšna je obdavčitev podružnic?

V večini primerov gre za podružnice, ki imajo stalno enoto v Sloveniji, torej opravlja na ozemlju RS neko obdavčljivo dejavnost (nabava in prodaja blaga ali storitev). Tovrstne podružnice ugotavljajo svojo davčno osnovo na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO), torej je dobiček obdavčen po stopnji 17%.

Glede na to, da ima večina EU držav usklajeno zakonodajo glede obdavčitve pravnih oseb, mora tuje »matično« podjetje preveriti kako vključi dobiček v davčni obračun v svoji državi ter kako upoštevati že obračunan in plačan davek v Sloveniji (ali metoda odbitka ali metoda izvzema). Lahko se pripeti, da je efektivna davčna stopnja (po upoštevanju olajšav) v državi matičnega podjetja višja kot v RS, zato lahko posledično pride tudi do doplačila davka na dobiček. V kolikor pa je davčna stopnja v matični državi »mame« nižja, pa je ponovno potreben izračun davka po efektivni davčni stopnji in se takšen lahko upošteva kot zmanjšanje v matični državi. Seveda pa ne gre pozabiti, da se v primeru davčne izgube ali davčne osnove »nič« matičnega podjetja, davek ne more poračunati, ne glede na to, da je bil plačan v RS.

Ali veste, kaj je dotirana podružnica?

Druga oblika podružnice, ki je tudi zelo pogosta v RS, je t.i. dotirana podružnica, saj samo poslovanje ne ustvarja samostojnih prihodkov, temveč le odhodke, katere matično krije z »dotacijami«, transakcijami finančnih sredstev. V teh primerih se priliv podružnice ne obravnava kot obdavčljivi prihodki, zato tudi ne more biti ustvarjen dobiček (ali izguba), torej tudi ni davčne osnove, posledično tudi ne obdavčitve. V teh primerih, ko podružnica nima »statusa« poslovne enote v skladu z ZDDPO, ni zavezanka za DDPO v Sloveniji. Vsi ustvarjeni odhodki se upoštevajo v davčni osnovi v državi »mame«, ki vključi promet Slovenske podružnice v svoj davčni obračun.

Zelo pogoste so podružnice, ki se na slovenskem trgu ukvarjajo z eno izmed trženjskih dejavnosti (raziskava trga, promoviranje izdelkov in podobno). Če podružnica ne ustvarja svojih prihodkov, je v tem primeru pomembno, da se ji pripišejo prihodki, ki bi jih ustvarila, če bi se s trženjsko dejavnostjo samostojno ukvarjala na trgu. V ta namen se lahko izvede finančna analiza primerljivosti, s katero se ugotovi, kolikšen dobiček (pribitek na stroške) v povprečju ustvarjajo podjetja, ki se na trgu ukvarjajo s trženjsko dejavnostjo in so samostojna (niso del večje skupine podjetij). In ta pribitek na stroške nato podružnica uporabi pri izračunu pripisanih prihodkov. Tako podružnica v končni fazi plača davek na znesek, ki pomeni določen odstotek od svojih odhodkov, povečan za znesek morebitnih davčno nepriznanih odhodkov.

Podružnico lahko registrirate tudi na podjetju DATA d.o.o.! Če imate kakršnokoli vprašanje ali potrebujete nasvet, pišite na data@data.si ali pokličite na +386 (0)1 600 1530.

Pripravili: Anja Grahek in Sabina Dimnik, Data d.o.o.