Go to Top

Ste tudi vi uporabnik sive ekonomije?

Vlada je v preteklih dneh napovedala sistematičen boj proti sivi ekonomiji. Siva ekonomija ni le ekonomski pojav, temveč družbeni pojav in je del našega vsakdana. Vsak izmed nas se je že znašel v vlogi “koristnika” ali “ponudnika” sive ekonomije. Cilj vlade je z ukrepi spodbuditi spremembo obnašanja  posameznikov in dvig splošne kulture izpolnjevanja obveznosti.

Kaj je siva ekonomija?

grey-economy-web

Siva ekonomija; Vir: Shutterstock

Siva ekonomija je vsaka neprijavljena ali napačno prijavljena proizvodnja, storitev, zaposlitev in transakcija v okviru redne ali legalne dejavnosti. Na splošno jo delimo na dva dela:

  • neprijavljeno delo, ki obsega zaposlitve in plačila, ki niso prijavljena zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. Velikokrat gre tudi za neregistrirano dopolnilno dejavnost in dodatni zaslužek sicer redno zaposlenih ali pa je del plačila za delo plačan »na roke« (t. i. cash in hands);
  • neprijavljen ali premalo prijavljen promet (pogosto pri gotovinskem poslovanju, fiktivno zmanjševanje davčne obveznosti).

Poleg tega so tudi druge oblike izogibanja obveznostim, ki ne sodijo v ožji okvir sive ekonomije, vendar bi jih prav tako morali omejevati oziroma preprečevati:

  • plačilna nedisciplina med podjetji ter državo in podjetji;
  • črna gradnja – nelegalne in neskladne gradnje: gradnja novih ali rekonstrukcije obstoječih stavb brez potrebnih dovoljenj ter s tem neevidentiranost stavbe v relevantnih javnih evidencah

Ocena obsega sive ekonomije

Statistični urad RS ocenjuje, da je bilo v letu 2010 sive ekonomije za 9,8% BDP, medtem ko mednarodne analize kažejo na nekoliko večjo številko in sicer za 24,1% BDP-ja.

Področja, ki se najpogosteje izogibajo obveznostim, so advokatura, zobozdravstvo, popravilo avtomobilov, frizerstvo, gostinstvo, popravila elektronskih naprav, gradbeništvo, zasebne inštrukcije, varstvo otrok, neregistrirani prevozi, oddajanje stanovanj, pomoč na domu, kmetijstvo ipd.  Največ sive ekonomije je med malimi podjetji v dejavnostih končne potrošnje z gotovinskim plačilom, kjer se za opravljeno storitev ne izda račun ali pa davčni zavezanci naknadno izbrišejo promet.

Res prihranimo, če koristimo “sivo ekonomijo”

Vlada pravi, da s sivo ekonomijo posameznik pridobi le v prvem trenutku, na dolgi rok pa izgubljamo vsi. Delavci, ki delajo na črno,so brez socialne varnosti v obliki pokojnine in zdravstvenega zavarovanja. Potrošniki ob plačilu na roke, ne prejmejo računa in zato ne morejo uveljavljati reklamacij za slabo opravljeno storitev ali pokvarjen izdelek.

Del ukrepov za preprečevanje sive ekonomije je tudi poostren nadzor DURS-a nad gotovinskim poslovanjem ter projekta “Stop birokraciji” in “Zbudimo se“.

Pripravila Alenka Bizilj, DATA

Vir: www.vlada.si

Komentar (1)

  • Tilen.Škrubej 18. Septembra 2013 - 9:55 Odgovori

    Davek na sivo ekonomijo! To bi nas ziher rešlo! :DDDD

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja