Go to Top

Na teh trgih lahko ujamete zajca

Premier Borut Pahor je z gospodarsko delegacijo še do četrtka v Indiji. Indijski bruto domači proizvod je večji od 1.300 milijard dolarjev in bo še rasel, zato lahko premieru za poskus pospeševanja sodelovanja med Slovenijo in Indijo tokrat zaploskamo. Včeraj so dogovore o sodelovanju že podpisali Adria Airways in Aerodrom Ljubljana z Air India (za nove letalske proge) ter Premogovnik Velenje in Fairwood Group (za skupna vlaganja).

Turčija

Na teh trgih lahko ujamete zajcaKaj se lahko naučimo?

Turška agencija za podporo in promocijo vlaganj je enotna točka za vse v zvezi z dovoljenji in nakupi zemljišč. Ko vlagatelj pride tja, poskrbijo da dobi potrebno delovno silo, agencija pomaga pri njenem kvalificiranju in uredi vse davčne olajšave, ki jih Turčija daje tujim vlagateljem. Z njimi se sporazumevajo v arabskem, kitajskem, angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, japonskem, korejskem, ruskem in španskem jeziku. Turčija je tako v zadnjih petih letih postala ena izmed najuspešnejših držav pri privabljanju tujih naložb v zadnjih petih letih jih je zbrala za blizu 90 milijard dolarjev.

Kdo tam še služi?

Zdenko Kopriva, Cablex : “Na turškem trgu nam gre zelo dobro. V zadnjih nekaj letih smo vsako leto prodajo tam povečali med 20 in 30 odstotki, takšen rezultat pričakujemo tudi letos. V naši tovarni v Turčiji imamo zdaj 300 zaposlenih. Ti proizvajajo in prodajajo kabelske snope in razna tesnila iz silikonskih materialov za proizvajalce bele tehnike. Največja kupca sta Arćelik, ki je pri nas znan predvsem po blagovni znamki Beko in tovarna BSH v Turčiji. Obe podjetji belo tehniko prodajata tako doma kot na tujih trgih.”

Indija

Zakaj je privlačna?

Indija je ena od glavnih gonilnih sil svetovne gospodarske rasti. Skoraj desetino svojega bruto domačega proizvoda nameni subvencijam za energetiko. Tej so v prihodnjih dveh letih namenjene tudi največje naložbe, veliko bodo vložili tudi v prometno infrastrukturo. Vseeno pa je v Indiji še vedno veliko revščine – skoraj polovica vseh ljudi živi pod njenim pragom – in tudi veliko korupcije. Kot je Indijo včeraj opozorila organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) bo morala več kot odstotek svojega BDP nameniti tudi temu vprašanju.

Kdo tam še služi?

Tadej Vidic, Gostol Gopan : “V Indiji pričakujemo tri milijone evrov prihodka na leto. Danes bomo s tamkajšnjim partnerjem družbo CS Aerotherm iz mesta Bangalore podpisali pismo o nameri o ustanovitvi mešane družbe. Ta bo izdelovala in tržila peči za peko različnih vrst pekovskih izdelkov in linije za peko toasta. Mi v podjetje vlagamo znanje, partner pa obratna sredstva. Vsak od nas bo imel v novi družbi polovični delež. Večina opreme bo proizvedene v Indiji, inženiring in ključni stroji pa bodo dobavljeni iz Slovenije. Za nas je pomemben tudi prodor na okoliške trge Indije, ki jih iz Slovenije ni mogoče obvladovati.”

Nemčija

Izkoristite subvencije in olajšave

Nemci posebno pozornost namenjajo okoljevarstvu, kar je priložnost za proizvajalce takšnih izdelkov. Od slovenskih izdelkov oken AJM to lahko izkorišča, ker proizvaja energetsko varčna okna, ki jih kupci lahko uveljavljajo kot davčno olajšavo. Ob subvencijah in olajšavah bo Nemčija prihodnji dve leti rasla po dvoodstotni stopnji (hitreje kot Slovenija), gospodarska klima pa je odlična.

Kdo tam še služi?

Andrej Mate, Inles : “V Nemčijo hodim že 15 let in moram reči, da tako pozitivne klime kot je tam zdaj še nisem doživel. Do zdaj še ni bilo takšnega zanimanja za gradnje novih stanovanj oziroma hiš in njihovo obnovo. Lani smo prihodke povečali za 12 odstotkov, v prvih petih mesecih smo v Nemčiji rasli z okoli 10 odstotki, dobre so tudi napovedi za drugo polletje. Dobro nam gre v Avstriji, povsod drugje je slabše kot lani. Zaradi dobrih rezultatov v Nemčiji in obetov tam, bomo letos za 2,5 milijona evrov kupili dve novi proizvodni liniji za izdelavo lesenih oken in vrat ter za stavbno okovje iz lesa in aluminija.”

Rusija

Kje je mogoče zaslužiti?

Rusija je obetaven trg za avtomobilsko industrijo, ker država subvencionira ekološke avtomobile. Imajo tudi program subvencioniranja obrestne mere za posojila za nakup avtomobilov, obresti pa so se z 12- do 20-odstotnih znižale na sedem do desetodstotno letno obrestno mero. Junija je začel veljati zakon o tujih vlaganjih v avtoindustrijo. Spremenjeni zakon zahteva, da mora biti do leta 2020 namesto zdajšnjih 30 kar 60 odstotkov sestavnih delov posameznega avtomobila narejenih v Ruski federaciji. Le tako so preostali sestavni deli avtomobila oproščeni carine.

Drugi pogoj za oprostitev carine je, da mora proizvajalec letno narediti vsaj 300 tisoč avtomobilov. Pričakovati je mogoče, da bodo zato tudi naši dobavitelji avtomobilske industrije, ki so v Sloveniji po prihodkih in številu zaposlenih najmočnejša predelovalna industrija svojim kupcem sledili v Rusijo. Tam sta poleg Heliosa [HDOG 391 00 +2 62%], ki skrbi predvsem za ruske izdelovalce avtomobilov že Cimos in Iskra Avtoelektrika. V Rusiji odprtje tovarn načrtujejo tudi Kolektor, Hidria, TPV, Kovinoplastika Lož .

Kdo tam še služi?

Uroš Slavinec, Helios: “Razmere na ruskem trgu so se precej popravile že lani. V skupini Helios smo lani tam prodajo povečali za 45 odstotkov. Dobro nam gre tudi letos, saj smo v prvih petih mesecih prodajo povečali še za 30 odstotkov in to tako na programu za avtomobilsko kot tudi za kovinsko in lesno industrijo. V prihajajočih mesecih sicer pričakujemo nižje indekse rasti. Zaradi visokih dvigov cen surovin smo bili prisiljeni podražiti svoje izdelke.”

Japonska

Obnova pomeni rast

Japonska je že leta v škripcih, gospodarske rasti ni in ni. Potres in jedrska nesreča v Fukušimi pa sta poleg uničenja prinesla tudi priložnosti za okrevanje. Izkušnje japonskih nesreč in nesreč v drugih državah kažejo, da kratkoročnemu upadu gospodarske aktivnosti sledi odboj, ker se zaradi obnove poveča poraba. Tako naj bi po letošnji upočasnitvi rasti BDP v prihodnjem letu po napovedih OECD rast japonskega BDP znašala 2,3 odstotka. Slovenski izvozniki, teh je malo, največji je Elan, že čutijo rast naročil po marčevski popotresni depresiji.

Kdo tam še služi?

Robert Ferko, Elan: “Lani smo na Japonskem s prodajo smuči in snežnih desk ustvarili pet milijonov evrov prihodka. Po katastrofalnem potresu se je njihova prodaja povsem ustavila. Zdaj opažamo oživljanje. Trenutno smo sredi sezone, v kateri trgovci naročajo smuči za prihodnjo zimo. Pričakovanja so glede na popotresne razmere zelo dobra. Za zdaj kaže, da bomo za lanskimi prihodki zaostali za sedem odstotkov, kljub temu pa bomo tam poslovali pozitivno.”

Vir: Finance 15.6.2011, avtorja Mateja Bertoncelj in Rok Pikon