Odpuščanja bodo cenejša, odpovedni roki bodo krajši, denarna nadomestila pa višja 

Zakon o delovnih razmerjih:

• Odpovedni roki za delavce z več kot 15 leti delovne dobe pri delodajalcu se s 75 skrajšajo na 60 dni. Odpovedni roki za tiste, ki so zaposleni pri delodajalcu več kot 25 let, se skrajšajo s 150 na 90 dni.
• Če da odpoved delavec, se ohranja enomesečni odpovedni rok, ki pa ne sme biti daljši od treh mesecev, torej 90 dni. Zdaj je ta daljši za dva meseca in znaša 150 dni.
• Odpravnina bo enotno znašala petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu. Znižanje odpravnin do 20 odstotkov se bo uveljavilo postopoma, leto dni po uveljavitvi novele. V prehodnem obdobju bo odpravnina za tiste, ki so pri delodajalcu zaposleni več kot 15 let, znašala četrtino osnove za vsako leto zaposlitve. Osnova je povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev.

Zakon o urejanju trga dela:

• Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti bodo lahko pridobili brezposelni, ki so bili zavarovani najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih (zdaj morajo biti zavarovani vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih). Nadomestilo, glede na trajanje zavarovanja in starost, bodo prejemali od treh mesecev do 25 mesecev.
• Do pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti bodo upravičeni tudi brezposelni, ki bi jim delodajalci morali vplačevati prispevke, pa jim niso.
• Nadomestilo se bo prve tri mesece izplačevalo v vrednosti 80 odstotkov od osnove (zdaj 70 odstotkov), naprej pa 60 odstotkov od osnove (povprečna mesečna plača zavarovanca v zadnjih osmih mesecih). Najnižji znesek bo 350 evrov, najvišji pa 1.050 evrov.
• Kdor prejema denarno nadomestilo za brezposelnost in si bo našel delo, za katero po plačilu dajatev ne bo plačan več kot 200 evrov na mesec, bo nadomestilo ohranil.

 Zakon o malem delu:

• Največ 60 ur na mesec bodo lahko delali upokojenci, brezposelni in drugi neaktivni prebivalci. Torej bi ti v povprečnem mesecu, ki ima 20 delovnih dni, lahko delali tri ure na dan. Za študente in dijake pa bo veljala letna omejitev 720 ur. To je sicer glede na povprečje delovnih dni tudi tri ure na dan oziroma 60 ur na mesec. Vendar pa lahko študent 720 ur oddela v recimo treh mesecih, torej lahko na mesec dela tudi 240 ur, potem pa devet mesecev ne dela nič. Upokojenec lahko na mesec dela 60 ur, ne glede na to, koliko, če sploh, bo delal preostale mesece v letu.
• Iz malega dela lahko znaša letni zaslužek največ šest tisoč evrov bruto, najnižja urna postavka bo štiri evre bruto.
• Delojemalec bo od bruto plačila za malo delo plačal 14,97 odstotka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje. Na bruto plačilo pa bo delodajalec plačal prispevek za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 odstotka) ter 14-odstotno dajatev iz malega dela. Dajatve bodo namenjene predvsem za financiranje štipendij in študentskim domovom (dva odstotka bo šlo posrednikom za malo delo, preostanek se bo zbiral v proračunskih skladih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ). Skupna obremenitev malega dela bo 29,5 odstotka. Študentsko delo je zdaj obremenjeno s 14 odstotki dajatev (12-odstotna koncesijska dajatev, namenjena študentski organizaciji, javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije ter študentskim servisom, dva odstotka pa gre za gradnjo in vzdrževanje študentskih domov).

Študentska organizacija Slovenije je poslance včeraj pozvala, naj zakon umaknejo iz parlamentarne obravnave.

Vir: Finance